Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

zatorej (2)



  1.      zatórej  prid. neskl. (ọ̑) nar. toliko močen, sposoben: fant ni bil zatorej, da bi vzdignil tako breme; zatorej si pa že, da ga boš prepričala // tako dober: zatorej pšenice ni daleč naokoli zatórej prisl. toliko, tako: odšel bo, ko bo zatorej okreval, da ne bo potreboval pomoči
  2.      zatórej  prisl. (ọ̑) zato: njegov govor je bil kratek in jedrnat in je zatorej ugajal večini; kar je dobrega, lepega, poštenega, a zatorej redkega na svetu, izginja / v vezniški rabi pogovarjala se je z vsakim in o vsaki stvari, zatorej so jo ljudje imeli radi / nihče noče popustiti. Zatorej sporazuma še ne bo




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA