zatòn -óna in -ôna m (ȍ ọ́, ó) ekspr.
1. zahod: gledati sončni zaton / žareče nebo ob zatonu / sonce se je bližalo zatonu / sonce se je nagnilo globoko na zaton bo kmalu zašlo; sonce gre v zaton zahaja
2. konec1, propad: rimskemu imperiju je grozil zaton; napovedovati zaton umetnosti / gospodarski, politični zaton dežele / to se je zgodilo na zatonu dobe, stoletja
● ekspr. dan gre v zaton večeri se; ekspr. stoletje gre v zaton se končuje; ekspr. njegova slava je v zatonu mineva; ekspr. ta filozofska smer je že v zatonu izgublja vpliv, veljavo; knjiž. loviti ribe v zatonu zalivu
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
zatòn -óna in zatòn -ôna m (ȍ ọ́; ȍ ó) poud.: sončni ~ |zahod|; Sonce gre v ~ |zahaja|; ~ umetnosti |konec, propad|; Stoletje gre v ~ |se končuje|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
zatȍn -ọ́na in -óna m
Pleteršnik
zatòn, -tǫ́na, m. 1) der Untergang der Sonne, Guts., Cig., Jan., C., Mik.; solnce gre v z., die Sonne geht unter, Cig.; (tudi: v zatone, Gor.); — 2) der Tümpel, C., Ljubljanska ok.; — 3) der Meerbusen, V.-Cig., Jan., C., Jes.; — 4) die Insel, ogr.-Mik., C.; — tudi: záton, Valj. (Rad).
Prekmurski
záton -a m zatok, zaliv: Patmus, eden veliki záton KŠ 1771, 765; med nyimi bodcsa szüha zemla sze záton zové KAJ 1870, 107; vu záton Pathmos ga je zegnao KŠ 1754, 261; radujte sze zátonov vno'zina TA 1848, 79; Da bi vodé Ne potopile te lejpe zátone BKM 1789, 47
Število zadetkov: 6
Dostopnost