zapórnica -e ž (ọ̑)
1. ženska, ki prisilno biva v zaporu: nadzorovati zapornice; iskati stike z zapornicami
// pravn. ženska, ki prestaja kazen odvzema prostosti: enotne obleke zapornic
2. premična naprava, ki onemogoča, ovira pretok česa: odpreti, zapreti zapornice; postaviti zapornice; zapornica pri jezu / vodna zapornica
// premična priprava, ki onemogoča prehod: dvigniti, spustiti zapornico na cesti; zapornica na mejnem prehodu / železniške zapornice naprava v obliki dveh drogov, ki ob križanju ceste in železniške proge v vodoravni legi onemogoča prehod čez železniško progo
● slabš. zapri zapornice nehaj govoriti, molči; evfem. odprle so se nebeške zapornice začelo je deževati; zastar. zapornice za okna zapirala
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
zapọ̑rnica – glej -prẹ́ti, zapȍr
Pleteršnik
zapọ̑rnica, f. 1) die Fallthür der Schleuse (bei Mühlen, Sägemühlen u. dgl.), Cig., C., DZ., BlKr.; z zapornico se na žagi jez odpira in zapira, Notr.; — 2) das Gesperre am Schloss, Cig.; — der Riegel, C.; — der Schieber (eine Art Deckel), Cig.; — 3) der Schlagbaum, Cig., M., DZ.; — 4) der Schließmuskel, Cig. (T.), Erj. (Z., Som.); — 5) das Arrestgebäude, Jan., C., DZ.
Vorenc
zapornica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, peſsulus, -li, ſapòrneza [Verant.77: Peſſulus, Rigel, Zapornicza]
Geografija
Pravopis
Število zadetkov: 8
Dostopnost