vŕhu1 prisl. (ȓ)
zastar. povrhu1: obleči kaj vrhu / vrhu sem izvedel pomembno novico
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
vŕhu2 predl. (ȓ) z rodilnikom
1. star. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa; vrh2: vrhu hriba stoji cerkvica; cvet vrhu stebla / tam so knjige, vrhu njih pa šop kart na njih; premog so kopali kar vrhu zemlje na površini
2. knjiž. za izražanje dodajanja, stopnjevanja: hrane in pijače imate dovolj in vrhu tega še prijetno družbo / v vezniški rabi bilo jih je pet, vrhu tega sta prišla še dva
● zastar. priti vrhu gore na vrh; zastar. vrhu vse pozornosti so se vrinile napake kljub vsej pozornosti
1. star. za izražanje mesta, položaja na vrhu česa; vrh2: vrhu hriba stoji cerkvica; cvet vrhu stebla / tam so knjige, vrhu njih pa šop kart na njih; premog so kopali kar vrhu zemlje na površini
2. knjiž. za izražanje dodajanja, stopnjevanja: hrane in pijače imate dovolj in vrhu tega še prijetno družbo / v vezniški rabi bilo jih je pet, vrhu tega sta prišla še dva
● zastar. priti vrhu gore na vrh; zastar. vrhu vse pozornosti so se vrinile napake kljub vsej pozornosti
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
vȓhu, I. adv. oberhalb, darüber, darauf; vrhu položiti, dejati, Dol.; — Kristusa vrhu (namr. na osla) posadijo, Krelj, Dalm.; razdejal je mesto ino je vrhu sol sejal, Dalm.; — II. praep. c. gen. oberhalb, über, Hip. (Orb.), nk., Dol.; en kamen vrhu drugega, Trub.; vrhu njega, Dalm.; gre vrhu morja, Trub.; vrhu groba, Dict.; — vrhu tega, obendrein, überdies, nk.
Celotno geslo
Hipolit
vrhu prislov
Celotno geslo
Hipolit
vrhu predlog
Vorenc
vrhu prisl., F46, I. desuper, verhu, oṡgoraj; incubare, verhu leṡhati, ali gori leṡhati, ſedeiti; super, zhes, na, per, daile, gori, verhu, oṡgorai; superferre, verhu naneſti, verhu noſſiti; superincidere, oṡgorai verhu paſti, verhu paſti; supernatare, verhu plavati; supervestire, verhu obleizhi; II. incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu lèṡhezhi
Vorenc
vrhu predl., F52, epitaphium, piſmu na grobi, ali verhu groba; ingeminare, dvakrat verhu en druṡiga poſtaviti, tuiſtu ṡupèt rezhi; insuper, verhu tega, zhes letú, daile: zhes tú vſe; interstruere, zimprati, inu doſti rizhy v'kupai, ali verhu eniga druṡiga nakladati, ṡlagati, inu ṡkladati; supersternere, verhu reſlati, ſtèlo verhu ſtele naſlati; supra numerum, nad ṡhtivenîam, verhu ṡhtivenîa, zheṡzhiſlu; tristega, try kamre ena verhu te druge. Gen:6.v.16
Svetokriški
vrhu predl. z rod. vrh: en Vuzhenik je bil verhu eniha smalaniga capuna sapiſſal (IV, 350) ǀ okuli kateriga je bil ſedem velikih ſtebrou poſtavil, verhu leteh pak vſe ſort oroshia (IV, 398) ǀ kamen verhu kameina ne bo oſtalu (V, 479) → vrh2, → vrhi2
Besedje16
Besedje16
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
Dúh na Óstrem vŕhu -a ~ ~ ~ m, zem. i. (ȗ ọ́ ȓ)
dúhovski -a -o (ȗ)
Dúhovčan -a m, preb. i. (ȗ)
Dúhovčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
dúhovski -a -o (ȗ)
Dúhovčan -a m, preb. i. (ȗ)
Dúhovčanka -e ž, preb. i. (ȗ)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Sinonimni
Jezikovna
Zemljepisno ime »Sveti Duh na Ostrem vrhu«
Imam vprašanje, ki se sicer ne dotika SSKJ, temveč bolj pravopisnih pravil, upam pa vseeno, da mi boste odgovorili.
Na več spletnih straneh, mdr. tudi na strani Statističnega urada RS in Geopedie, sem našel zapise naselja Sv. Duh na Ostrem Vrhu, v katerih je zadnji del imena (vrh) pisan z veliko začetnico. Poraja se mi vprašanje, ali je tak zapis pravilen, saj je v nekem opisu dotičnega kraja navedeno, da je Ostri vrh hrib, torej bi morali vrh pisati z malo začetnico. Nikjer namreč nisem zasledil, da bi Ostri vrh bilo naselbinsko ime.
Kakšno pa je vaše stališče?
Število zadetkov: 20
Dostopnost