Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vôlčji -a -e [vou̯čjiprid. (ȏ)
1. nanašajoč se na volkove: volčji mladič; volčje tuljenje / volčji brlog; volčje krdelo / volčja krutost
// ekspr. zelo okruten, neusmiljen: človek volčje narave; imeti volčje srce
2. ekspr. zelo velik: jesti z volčjim tekom; čutiti volčjo lakoto
3. ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po čem: biti volčji na gobe, meso / biti volčji na denar
4. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: volčji mraz; volčja zima / volčja tema
● 
slabš. iti v volčji brlog v skrivališče, zbirališče ničvrednih, slabih ljudi; nar. volčji les grm s po dvema cvetoma v socvetju in rdečimi strupenimi jagodami; puhastolistno kosteličevje; volčja noga preprosto orodje za vlamljanje; volčje žrelo prirojena preklana zgornja ustnica, zgornja čeljust in nebo z jezičkom
♦ 
bot. volčja češnja strupena gozdna rastlina s črnimi plodovi češnjeve velikosti, Atropa belladonna; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; etn. volčje noči po ljudskem verovanju dvanajst noči od božiča do svetih treh kraljev, ko se podi po zraku divja jaga, med katero so tudi ljudje, spremenjeni v volkove; les. volčji zobje na žagi zobje v obliki romboida, brušeni navadno poševno; lov. volčja jama jama, ki se napravi za lovljenje volkov; vrtn. volčji bob okrasna rastlina z dlanasto razrezanimi listi in raznobarvnimi cveti v socvetjih, Lupinus; zool. volčji krempelj navadno zakrnel notranji prst na zadnjih nogah pri psu
    vôlčje prisl.:
    volčje lačen; volčje siv; po volčje tuliti
Pravopis
vôlčji -a -e [u̯č] (ȏ) ~ mladič; poud.: ~a lakota |zelo velika|; njegova ~a narava |zelo okrutna, neusmiljena|; ~a zima |zelo huda|; poud. volčji na kaj biti ~ ~ meso |zelo rad ga jesti|
po vôlčje [u̯č] primer. prisl. zv. (ȏ) ~ ~ tuliti
Celotno geslo Sinonimni
vôlčji2 -a -e povdk.
GLEJ ŠE: ljubiti
Celotno geslo Sinonimni
vôlčji1 -a -e prid.
GLEJ SINONIM: hud1, krut
GLEJ ŠE: brlog, kosteličevje, češnja, meso
Celotno geslo Frazemi
vólčji Frazemi s sestavino vólčji:
bíti vólčji na kàj, iméti vólčji ték, podáti se v vólčje žrêlo, posláti kóga v vólčje žrêlo, spúščati se v vólčje žrêlo, vólčja lákota, vólčji brlóg, vólčji ték
Pleteršnik
vółčji, adj. Wolfs-, wölfisch; volčja lakota, der Heißhunger, Cig.; — volčje črevo, der Fresser, Cig.; — volčji biti (na jed, na denar), gierig sein, Svet. (Rok.); volčja pravica, das Faustrecht, Cig.
Celotno geslo Pohlin
volčji [vóu̯čji] pridevnik

volčji

Celotno geslo Hipolit
volčji (volčji, vovčji) pridevnik
Vorenc
volčji prid.F2, aconitum, -tivolzhji korèn: tudi lisják; lupinus, -a, -umvouzhji, kar volku ſe pergliha, poṡhreſhin
Svetokriški
volčji -a prid. volčji: v'kateri ſe kuhaio te shivinske shelje, te kazhje jese … ta volzhia im. ed. ž poshreshnoſt (II, 453)
Besedje16
volčji prid. ♦ P: 3 (TT 1577, JPo 1578, TPo 1595)
Črnovrški
volčji
Celotno geslo Kostelski
volčjiˈvuːčjė -a -e prid.
Jezikovna
Arboretum Volčji »potok« ali »Potok«?

Kako pravilno zapišemo ime Arboretum Volčji p/Potok? V SSKJ (pri iztočnici arboretum) sem zasledila, da se beseda potok piše z malo. Hvala za odgovor s pojasnilom.

Pravopis
Vôlčji Pôtok -ega -óka [u̯č] m, zem. i. (ȏ ó ȏ ọ́) v ~em ~u
volčjepotóški -a -o [u̯č] (ọ̑)
Volčjepotóčan -a, neurad. Vôlčan -a [u̯č] m, preb. i. (ọ̑; ȏ)
Volčjepotóčanka -e [u̯č] ž, preb. i. (ọ̑)
Število zadetkov: 15