Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
vlačúgar -ja m (ȗ)
1. moški, ki se (poklicno) ukvarja s prostitucijo: vlačugarji in vlačuge
2. slabš. moški, ki ima s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: bil je vlačugar in pijanec / kot psovka prekleti vlačugar
Pravopis
vlačúgar -ja m z -em člov. (ȗ) slabš. velemestni ~i
vlačúgarica -e ž, člov. (ȗ) slabš. |prostitutka|
vlačúgarjev -a -o (ȗ) slabš.
vlačúgaričin -a -o (ȗ) slabš.
Celotno geslo Sinonimni
vlačúgar -ja m
GLEJ SINONIM: prostitut
Celotno geslo Etimološki
vlačȗgar – glej vlačúga
Pleteršnik
vlačȗgar, -rja, m. 1) der Herumstreicher, der Vagabund; der Buhler; po dnevi si bil len, po noči vlačugar, Bas.; — 2) = kdor barko vlači z vrvjo, der Leinzieher, V.-Cig.
Celotno geslo Pohlin
vlačugar [vlačȗgar] samostalnik moškega spola

potepuh, vagabund

Celotno geslo Kostelski
vlačugar gl. kurbir
Število zadetkov: 7