Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vlačíti in vláčiti -im nedov. (ī á)
1. večkrat vleči: vlačil je vrvico gor in dol / vlačiti ladje v pristanišče / ekspr. za seboj vlači dolgo ogrinjalo vleče
2. spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh: vlačiti s konji / vlačiti hlode
3. ekspr., s prislovnim določilom spravljati kaj na drugo mesto, v drug položaj: vlačiti pohištvo iz ene sobe v drugo / ni hotel vlačiti košare s police nad njegovo glavo jemati; vlačil je žemljo po rokah jo preprijemal, prestavljal
4. ekspr. nositi, zlasti kaj težkega: težko vlači s seboj vso opremo / zmeraj vlači s seboj ves denar ima, nosi
5. ekspr., s prislovnim določilom spravljati koga v določen položaj, stanje, navadno brez njegove privolitve: dolgo so jih vlačili po zaporih / vlači jo na različne prireditve, čeprav je ne zanimajo vodi
6. nar. branati: orati in vlačiti
● 
ekspr. spet vlači na dan nekdanje doživljaje se jih spominja, pripoveduje o njih; star. vlačiti koga po zobeh opravljati, obrekovati
    vlačíti se in vláčiti se
    1. s prislovnim določilom premikati se, stalno dotikaje se podlage: krilo se vlači za njo po tleh
    2. ekspr. s težavo hoditi: z opotekavimi koraki se vlači za plugom; vlačiti se kot megla, senca
    3. ekspr. potepati se, pohajkovati: doma je toliko dela, ti pa se vlačiš kdo ve kod / štiri leta se je vlačil po frontah je bil
    4. ekspr. pojavljati se na večji površini: megle, oblaki se vlačijo po dolini
    5. ekspr. opravljati spolne odnose za plačilo: preživlja se tako, da se vlači
    6. slabš. imeti s stališča določene ljubezenske zveze nedovoljene spolne odnose: vlači se z ničvrednimi ženskami
Pravopis
vlačíti in vláčiti -im nedov. vláči -te in -íte, -èč -éča; vláčil -íla, vláčit, vláčen -a; vláčenje; (vláčit) (í/ȋ/á á) kaj ~ hlode; poud. ~ s seboj vso opremo |nositi|; poud. vlačiti koga po čem ~ soseda po sodišču |pogosto ga tožiti|; ~ taščo po zobeh |opravljati, obrekovati|; pokr. branati
vlačíti se in vláčiti se -im se (í/ȋ/á á) Krilo se ~i za njo; poud. ~ ~ kot megla |počasi hoditi|; slabš. ~ ~ kdo ve kod |potepati se, pohajkovati|; slabš. vlačiti se z/s kom ~ ~ z ničvrednimi ženskami |imeti spolne odnose|
Celotno geslo Sinonimni
vlačíti in vláčiti -im nedov.
kaj spravljati les v gozdu do poti tako, da drsi po tleh
SINONIMI:
knj.izroč. izvlačevati
GLEJ ŠE SINONIM: branati, nositi, nositi, vleči
Celotno geslo Frazemi
vláčiti Frazemi s sestavino vláčiti:
vláčiti kóga/kàj po blátu, vláčiti kóga po zobéh
Celotno geslo Etimološki
vlačīti vláčim nedov.
Pleteršnik
vláčiti, -im, vb. impf. 1) ziehen, schleppen; drva v. z gore; — v. se, sich mühsam schleppen; — v. se, herumstreifen, sich herumtreiben; v. se s fanti (o dekletih), unerlaubten Umgang pflegen; — 2) eggen; eden orje, drugi vlači; — v. ral, Dict.
Prekmurski
vláčiti -im nedov. vlačiti, vleči: Pes vláči v Siberiji sani AI 1878, 7; Saulus, ka bi nyé zvézane vlácso v Jeru'sálem KM 1796, 124; pren. vlácſim ládjo mojega tejla KM 1783, 183; i oni váſz vlácsijo na právde KŠ 1771, 748; Ni od tébe vrág vlácso bodte BKM 1789, 452
vláčiti se -im se vlačiti se: rust Da Sze nevlácsi po dvori KAJ 1870, 76; pren. Vszepovszéd sze vlácsijo kurve KOJ 1845, 69; sze z-mo'skim po krcsmáj nebi vlácsila KOJ 1845, 83
Celotno geslo Pohlin
vlačiti [vlačīti vláčim] nedovršni glagol
  1. vlačiti
  2. branati
Celotno geslo Hipolit
vlačiti glagol
Vorenc
vlačiti nedov.F7, agrum exercerenyvo délati, orati, kopati, vlazhiti; cratires'gartri ẛadélati, opleſti, s'brano vlazhiti; deoccearerád vlazhiti, s'brano vlazhiti; liraretudi nyve vlazhiti; occares'brano vlazhiti; occatorkateri s'brano vlazhi
Svetokriški
vlačiti -im nedov. vlačiti, vleči: Sapovej en velik ogin perpravit, ter S. Agatho po taiſtem ulazhit nedol. ǀ ga je bil ſapovedal kakor eniga puntarja v'sheleſu vkovat, inu dolgu zhaſſa pò ietjeh vlazhit nedol. ǀ koku neusmilenu ga vlazhio 3. mn., shraieio, inu tauzheio ǀ sa brado, sa roke, inu noge, pò ſemli ga ulazhio 3. mn. ǀ po oshtariah ſe je klatil, sdaj hudizhi po paklu ga vulazhio 3. mn. ǀ ſò Niega Brizhi, inu Rabelni po plazah, inu gaſſah ulazhili del. mn. m vlačiti se vleči se: sazhnejo ſe sa laſij ulazhit nedol.
Celotno geslo Megiser
vlačiti nedovršni glagol
Besedje16
vlačiti glag. nedov. ♦ P: 7 (TC 1575, TT 1577, JPo 1578, TT 1581-82, DB 1584, MD 1592, MTh 1603); (ulačiti) glag. nedov. ♦ P: 1 (TT 1557)
Črnovrški
vlačiti
Celotno geslo Kostelski
vlačitivˈlaːčėt -ėn nedov.
Celotno geslo Sinonimni
vlačíti se in vláčiti se -im se nedov.
Celotno geslo Frazemi
vláčiti se Frazemi s sestavino vláčiti se:
vláčiti se kot meglà, vláčiti se kot meglà brez vétra
Celotno geslo Hipolit
vlačiti se glagol
Vorenc
vlačiti se nedov.vagariſe ſem ter tám klatiti, potépati, ſe vlazhiti, ṡhterlinkati
Besedje16
vlačiti se glag. nedov. ♦ P: 4 (KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578, DB 1584)
Število zadetkov: 20