vklénjen -a -o; bolj ~ (ẹ́) ~ ujetnik; poud. vklenjen v kaj biti ~ ~ poklicne dolžnosti |zavezan jih opravljati|
vklénjeni -ega m, člov. (ẹ́) odpeljati ~ega
vklénjenost -i ž, pojm. (ẹ́)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Hipolit
vklenjen deležnik
Vorenc
vklenjen del., F5, bijugus, en par koîn, ali vollou v'kupa vklenîenih; coniugus, -a, -um, moṡh, inu ẛheniza, par inu par vklenîen; jugatorius, -a, -um, jugatorius bos, en vklenîeni, ali vprèṡheni vol kir vleizhe; sejugis, vel sejuges, ſheſt koyn, ali vollou eden poleg druṡiga vklenênih; subjugalis, ena v'jarem vklenîena ṡhivina, ṡlaſti oſliza. Matth:21.v.ẛ
Svetokriški
vklenjen -a prid. vklenjen: sapovej s' velikem ſerdam, de imaio Thereſio ſveſſano v'jetje k'Eduvarduſu poſtavit, inu njo ven kot, v' ta drugi njega s' ketnami perveſat, inu try cela lejta ſta bila taku vklenena im. dv. m (IV, 143)
Besedje16
SSKJ²
vkleníti vklénem dov. (ī ẹ́)
1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo
// tesno obdati in s tem onemogočiti neovirano premikanje: led vklene ladjo / množica ga je vklenila medse / otroka je vklenila v naročje stisnila
// nar. nadeti jarem: vkleniti vole / vkleniti v jarem
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesniti: družba ga je vklenila / delo ga je vklenilo
3. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da je kdo čemu podrejen: vkleniti nove države v regionalni okvir / življenje ga je vklenilo v družbene norme
// spraviti v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vkleniti koga v odvisnost, suženjstvo / pomanjkanje ga je vklenilo v pesimizem
// glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izraziti: pisatelj je značaje junakov vklenil v kalupe, sheme / vkleniti življenje v besede
● ekspr. vkleniti koga v zakonski jarem poročiti ga s kom; ekspr. vkleniti v objem objeti; ekspr. mestece so vklenili v obzidje obdali z obzidjem
1. dati komu na roke, noge lisice, verigo za onemogočenje svobodnega gibanja: aretirance so vklenili; vkleniti po dva in dva skupaj / vkleniti komu roke v lisice; pren. hoteli so mu vkleniti duha, voljo
// tesno obdati in s tem onemogočiti neovirano premikanje: led vklene ladjo / množica ga je vklenila medse / otroka je vklenila v naročje stisnila
// nar. nadeti jarem: vkleniti vole / vkleniti v jarem
2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ne more delati, ravnati tako, kot bi hotel, mogel; utesniti: družba ga je vklenila / delo ga je vklenilo
3. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da je kdo čemu podrejen: vkleniti nove države v regionalni okvir / življenje ga je vklenilo v družbene norme
// spraviti v neprijetno stanje, kot ga določa samostalnik: vkleniti koga v odvisnost, suženjstvo / pomanjkanje ga je vklenilo v pesimizem
// glede na raznovrstnost, pestrost preveč togo izraziti: pisatelj je značaje junakov vklenil v kalupe, sheme / vkleniti življenje v besede
● ekspr. vkleniti koga v zakonski jarem poročiti ga s kom; ekspr. vkleniti v objem objeti; ekspr. mestece so vklenili v obzidje obdali z obzidjem
- vklénjen -a -o:
biti vklenjen v poklicne dolžnosti; vklenjenega so odpeljali v zapor
Število zadetkov: 7
Dostopnost