Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
vézati in vezáti véžem nedov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: vezati lase; žrtvam so vezali noge in roke; vezati smuči z jermeni / vezati koruzne storže; vezati dračje v butaro; vezati pšenico v snope / vezati lončeno posodo za zaščito, trdnost jo obdajati z žico / vezati trte h kolom privezovati; vezati čoln, ladjo v pristanišču / vezati konce niti zavezovati; dolgo si je vezal kravato / vezati vozel
// na tak način delati, izdelovati: vezati metle, šopke; v mladosti je vezal splave
2. delati, da je kaj
a) skupaj, združeno: hodnik veže stanovanjske prostore / korenine vežejo zemljo; sila, ki veže sonce in planete
b) dostopno: cesta, pot veže tovarno z javno cesto; most veže otok s kopnim
// delati, da kaj postane celota, eno: vezati glasove v besede / ljubezen ju veže v veselju in trpljenju; ekspr. otroci so ju trdno vezali
3. teh. na določen način, z določenimi pripravami delati, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: vezati kovinske, lesene dele; vezati ostrešje; vezati električne vodnike; vezati z lesenimi klini, kovicami
4. obrt. šivati, lepiti (natisnjene) pole in jih spajati s platnicami in hrbti: vezati knjigo / vezati v platno, usnje
5. delati, da ima kdo s kom kaj skupnega: veže jih jezik, kultura; vežejo jih sorodstvene vezi so sorodniki / vežejo ju nekdanji skupni nastopi; z njim ga je vezalo enako mišljenje / veže ju prijateljstvo
6. delati, povzročati, da se kdo ne more svobodno premikati: spone so ga trdno vezale / obleka veže / ekspr. nemoč mu veže korake
7. delati, povzročati, da kdo mora ravnati v skladu z dogovorjenim, sklenjenim: veže ga dolžnost, obljuba, prisega, ekspr. beseda; pogodba, zakon jih ne veže
// delati, da je kdo dolžen
a) ravnati se po čem: pri izbiri zaves so jo vezale barve sten in pohištva
b) izpolniti svoje dolžnosti: družina, služba ga veže; ne prisegaj, nočem te vezati; vezal se je za eno leto v gledališču
8. nedov. in dov., v zvezi z na delati, povzročati, da je kdo odvisen od koga, povezan s kom: trgovino so vezali na enega samega dobavitelja / s prijaznostjo jih je vezal nase; nanjo ga ne veže nič več; začel se je vezati na novo družbo in okolje / vezati se na tradicijo; vezati se na zemljo / spomin ga veže na rojstni kraj
// delati, povzročati, da ima kdo do koga pozitivna čustva; navezovati: vse bolj ga je vezala nase; počasi sta se vezala drug na drugega
9. z orodnikom delati, da je kaj v kaki zvezi, odvisnosti: vezati študij psihologije s pedagogiko; stensko slikarstvo se veže z arhitekturo / njegovo delo se veže s slovenskim gledališčem / vezati prodajo otrobov s prodajo moke
10. nedov. in dov., v zvezi z na delati, da je uresničitev, veljavnost česa odvisna od uresničitve, izpolnjevanja česa drugega: prenos posesti sta vezala na preskrbo starih staršev / vezati pogodbo na pogoje, rok
11. nedov. in dov., ptt delati, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: centrala, telefonist veže; takoj so jo vezali z njegovo novo številko; direktno vezati
12. nedov. in dov., fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem: vezati hranilno vlogo / podjetje je vezalo sredstva na tri leta / vezati denar v banki
// omejevati razpolaganje z vrednostnim papirjem na pogoj, naveden na njem; vinkulirati: vezati hranilno knjižico
13. delati, povzročati, da kaj postane sestavni del tega, v čemer se nahaja: krvno barvilo veže kisik; snov, ki veže nafto; kemično vezati
// nepreh. imeti vezalno lastnost, moč: apno, cement, mavec veže; lepilo veže po nekaj urah
● 
star. stala sta pred hišo in vezala besede se pogovarjala; vezati birmo biti za botra; ekspr. otrobe vezati vsebinsko prazno govoriti; knjiž. spanec ji je začel vezati oči postala je zaspana; publ. vezati začetke te ideologije na romantiko povezovati jih z romantiko; premlad si še, da bi se že vezal se poročil; ekspr. ni si pustil vezati rok hotel je svobodno odločati
♦ 
elektr. vzporedno, zaporedno vezati; fin. vezati kredit na tujo valuto; gastr. vezati dodati juhi, omaki mešanico rumenjaka in smetane, da se maščoba enakomerno porazdeli in jed izboljša; jezikosl. predlog pri se veže z mestnikom ima poleg sebe samostalnik v mestniku; kem. vezati spojine z vodo v hidrate; atom kisika se veže z dvema atomoma vodika; les. vezati (deske) na pero in utor; voj. vezati sovražnikove sile s svojo navzočnostjo zadrževati jih na določenem območju
    vežóč -a -e:
    most, vežoč otok s celino
    vézan -a -o:
    na osebo vezan dokument; preveč je vezan na domače kraje; biti vezan na uvoz / vezana cena določena, omejena; vezane in broširane knjige; vezana hranilna vloga
     
    vezani kozolec dva vzporedna kozolca, zvezana s skupnim ostrešjem; vezan moški poročen ali v resni zvezi
     
    fiz. vezani elektron; kem. vezani kisik kisik v spojini; na kisik vezana kovina; les. vezani les vezane in panelne plošče; vezana plošča plošča iz navzkrižno lepljenih furnirjev; lit. vezani ritem ritem, pri katerem so poudarki stalni; vezana beseda poezija; obrt. vezano okno okno iz dvojnih okenskih kril, nasajenih na ena nasadila; vezan v polusnje vezan z usnjenim hrbtom; šah. vezana figura figura, ki se ne more premakniti, ker krije vrednejšo figuro ali kralja; prisl.: učenci že berejo vezano z naravnim izgovorom, ne zlogovaje; vezano varčevati
     
    glasb. vezano označba za način izvajanja legato
Pravopis
vézati in vezáti véžem nedov. véži -te in -íte, vežóč, vezáje; vézal -ála, vézat, vézan -a; vézanje; (vézat) (ẹ́/á ẹ́) koga/kaj Spone ga ~ejo; ~ knjigo; Most ~e otok s kopnim; jezikosl. Glagol ~e predmet; dvovid. ~ hranilno vlogo; dvovid. vezati koga/kaj na koga/kaj ~ otroka nase; ~ valuto na vrednost marke; vezati kaj z/s čim ~ študij pedagogike s psihologijo; Lepilo ~e po nekaj urah; Obleka ~e; dvovid. Telefonist ~e
vézati se in vezáti se véžem se (ẹ́/á ẹ́) ~ ~ v gledališču za eno leto; vezati se na koga/kaj ~ ~ ~ tradicijo; vezati se z/s čim Kisik se ~e z vodikom
Celotno geslo Sinonimni
vézati in vezáti véžem nedov.
1.
kaj z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj; z namestitvijo vrvi, traku kaj delati, izdelovati
SINONIMI:
2.
fin. s pogodbo določati rok, pred katerim vlagatelj ne more razpolagati z vloženim denarjem
SINONIMI:
fin. oročati, fin. oročiti
Celotno geslo Vezljivostni G
vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
Celotno geslo Frazemi
vézati Frazemi s sestavino vézati:
otróbe vézati
Celotno geslo Etimološki
vezáti vẹ́žem nedov.
Pleteršnik
vę́zati, vę́žem, vb. impf. binden, verbinden; v. snopje; v. trte h kolom; v. lonce, Töpfe mit Draht binden; v. les (pri tesarjih); vezan kozolec, die Doppelharfe, Cig., Dol.; v. knjige, Bücher einbinden; — ta sad veže usta, diese Frucht hat einen unangenehm herben u. zusammenziehenden Geschmack, Kras, Ist., Goriška ok.-Erj. (Torb.); — otrobe v., govoriti, kakor bi otrobe vezal, unzusammenhangendes Zeug sprechen; ljudem jezike v., den Leuten die Mäuler stopfen; v. koga na koga, na kaj (binden, fesseln), Cig., nk.; Vendar na mene še nekaj te veže, Preš.; Tretja njih je Neža, Ki moje srdce veže, Npes.-K.; verpflichten: dolžnost me veže, ich bin verpflichtet, Levst. (Nauk), nk.; beseda, obljuba, prisega me veže, Cig., nk.; postava veže vse ljudi, Cig.; zapoved me veže, kajk.-Valj. (Rad); — v. se, in einer Verbindung, im Einklang stehen, zusammenklappen, Cig., nk.
Prekmurski
vézati véžem nedov. vezati, delati, da se kdo ne more svobodno gibati: mo'zá ga tak bodo vézali v-Jeru'zálemi 'Zidovje, i dájo ga vu roké poganom KŠ 1771, 408; vézao ſzam i dávao ſzam vtemniczo i mo'zé i 'zene KŠ 1771, 411; i vézali ſzo ga zlanczmi i ſzpotami KŠ 1771, 194
vézani -a -o zvezan, zaprt v ječi: Jaſz ſzem bit, i vézan bio BKM 1789, 66
Celotno geslo Pohlin
vezati [vezáti vẹ́žem] nedovršni glagol

vezati

PRIMERJAJ: nevezati se, vezovati

Celotno geslo Hipolit
vezati glagol
Vorenc
vezati nedov.F14, bibliopeguskateri buque véṡhe; capistrarevèṡati s'lizhjam, ali s'drugo travo; capistrumlizhje ẛa terte vèẛati; cardinatusena v'kup ſtiſnîena reizh, v'kup s'ẛhteklanu, ali ṡklenîenu, kakòr zimermani leis vèẛhejo; circumplectiv'okrog pleſti, ali veẛati; colligatorkateri ſnopje vèṡhe, veṡàzh; jbericaṡhpanski pet[e]linzi, ena trava ... s'taiſto travo ſe tertje vèṡhe v'vinogradih; jugareṡkupai vèṡati, v'klépati; ligareveṡati, ṡvéṡati, ṡveṡovati; scirpares'mezizhjam véṡati; splenium, -nÿena pauſhiza, ali v'kúp ṡloṡhena rutiza, katere arzati ṡa rane, ali Padarji [nuzajo], kadar eniga ranîeniga veṡhejo; squama, -aetudi tá pás, s'katerim ſe panzer vèṡhe; vierevèṡati, ſode nabiati; vincireveṡati
Svetokriški
vezati vežem nedov. vezati: ga ſazhnejo ueſat nedol. s'shtrik, inu ketenamy ǀ ga sazhneio s' shtriky, inu ketinami kakor tiga ner hujshiga rasbojnika veſſat nedol. ǀ te vesheio 3. mn. kakor tega ner shlehtnishiga zhloveka ǀ Ste kadaj shlishali, ali samerkali Nem. Nem. naturo tiga Shlahtniga, inu terdiga Diamanta? kateriga tulikajn shtimaio, Ludje, dragu ga predajejo, inu kupajejo, v'slatu veshejo 3. mn., na rokah, na garli, inu na vshesah noſſio
Celotno geslo Megiser
vezati nedovršni glagol
Besedje16
vezati glag. nedov. ♦ P: 16 (TT 1557, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, TC 1574, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
Črnovrški
vezati
Celotno geslo Kostelski
vezatiˈvẹːzat ˈvẹːžen nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
vézati na in vezáti na véžem na nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
kdo/kaj delati koga/kaj omejen-ega/-o na koga/kaj
Trgovino so vezali na več dobaviteljev.
Celotno geslo Sinonimni
vézati se in vezáti se véžem se dov.
GLEJ SINONIM: poročiti se
GLEJ ŠE: navezan
Celotno geslo Vezljivostni G
vézati se in vezáti se véžem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pojavljati se v/na/pri/ob čem / kje / s kom/čim
/Za eno leto/ se je vezal v gledališču.
2.
iz jezikoslovja kaj pojavljati se v/na/pri/ob čem / kje / s kom/čim
Predlog pri se /praviloma/ veže z mestnikom.
Celotno geslo Pohlin
vezati se

GLEJ: nevezati se

Število zadetkov: 22