veselóst tudi vesélost -i ž (ọ̑; ẹ̑)
1. lastnost, stanje veselega: hliniti veselost; preiti iz veselosti v zamišljenost; razposajena veselost otrok / veselost prebivalcev vinorodnih krajev / veselost zabav, praznovanja
2. star. veselje: nastala je splošna veselost; čudna veselost je prevzela množico; dnevi veselosti / obšla ga je veselost / oči ji sijejo od veselosti / naša žalost je njegova veselost
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
veselost samostalnik ženskega spola
Vorenc
veselost ž, F2, amoenitas, luſhtnoſt, lubeṡnivoſt, veſſelúſt; festivitas, praſnik: tudi lubeṡnivoſt, veſſelúſt
Pravopis
vesél -a -o [-u̯]; -êjši -a -e (ẹ̑; ȇ) ~i ljudje; ~ otrok; poud.: ~ metuljček |lahkotno se premikajoč, živahen|; plašč ~e barve |svetel, živopisan|; ~o junijsko sonce |svetlo, bleščeče|; biti zelo ~; omilj. ponoči biti malo preveč ~ |hrupen|; ~ prepevati; vesel koga/česa biti ~ darila, gostov; biti ~, da nisi sam
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
veséli -a -o (ẹ̑) poud.: pripravljati se za ~ dan |za poroko, svatbo|; čestitati za ~ dogodek |za rojstvo otroka|; vznes. ~o oznanilo |evangelij|
veséli -ega m, člov. (ẹ̑) družba ~ih
veséla -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) knj. pog.: povedati kako ~o šalo; zapeti eno ~o veselo pesem
veselóst -i tudi vesélost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ̑)
Število zadetkov: 6
Dostopnost