védnost -i ž (ẹ́)
1. dejstvo, da kdo kaj ve: vednost nalaga človeku tudi odgovornost; vednost, da še ni prepozno, ga pomirja; vednost o duševnih procesih / narediti brez vednosti, z vednostjo koga / pisar. v vednost: a) predsedniku b) članom
2. kar kdo ve: dlje pa naša vednost ne sega; po moji vednosti sosed nima več avtomobila / to trdim iz lastne vednosti
// kar se ve sploh: sodobna vednost ne daje opore za tako razlago; vednost o družbi se širi, poglablja
3. zastar. znanje: potrebna je dobra vednost nemškega jezika
4. zastar. veda1, znanost: ukvarjati se z geologijo in drugimi vednostmi; odkritja vednosti; umetnost in vednost / vremenska vednost vremenoslovje
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
védnost -i ž, pojm. (ẹ́) trditi iz lastne ~i; ~ o gospodarskih gibanjih; narediti z ~jo koga; urad. dati dopis v ~ predsedniku
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
vẹ́dnost, f. 1) die Kenntnis, die Kunde, die Verständigung; v. dobiti, poslati, Svet. (Rok.); — 2) das Wissen, die Kenntnis, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.; z vednostjo druge presegati, Ravn.-Valj. (Rad); — die Wissenschaft, Guts., Mur., Cig., Jan., nk.
Celotno geslo
Hipolit
vednost samostalnik ženskega spola
Vorenc
Črnovrški
Število zadetkov: 7
Dostopnost