vájin -a -o zaim. (ȃ)
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja: vajin dom; vajine knjige
2. izraža splošno pripadnost tej dvojici: vajini upi so se uresničili
// izraža razmerje med to dvojico in okolico: vajina pravda je končana; vajina sreča
3. izraža sorodstveno, družbeno razmerje do te dvojice: vajini otroci / vajin znanec je telefoniral
4. izraža izhajanje od te dvojice: vajino pismo smo dobili včeraj; cenimo vajin prispevek skupnosti
5. pog. izraža (stalno) povezanost s to dvojico: vajin avtobus je pravkar odpeljal; prim. tvoj, vaš
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
vájin -a -o drugoos. svoj. zaim. iz dv. podstave (ȃ)
1. ~ avto; ~a otroka
2. ~ napuh
3. ~a najljubša slikarja
4. poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak |vlak, na katerem sta|
vájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~a sta že v avtobusu |vajina otroka|
1. ~ avto; ~a otroka
2. ~ napuh
3. ~a najljubša slikarja
4. poud. Kam pa pravzaprav pelje ta ~ vlak |vlak, na katerem sta|
vájin -ega m, člov. (ȃ) knj. pog., poud. ~a sta že v avtobusu |vajina otroka|
Celotno geslo
Etimološki
vȃjin -a zaim.
Pleteršnik
Besedje16
Črnovrški
Število zadetkov: 6
Dostopnost