1. dajati čemu temelj, osnovo: utemeljevati nauk, pravo; idejno utemeljevati kaj
2. delati, da je kaj logično upravičeno: utemeljevati svoje zahteve; filozofsko, strokovno utemeljevati trditev
// navajati vzroke, razloge za kako dejanje, ravnanje, stanje: začela je utemeljevati svoj sklep; psihološko utemeljevati strah / nizko naklado utemeljujejo s slabo prodajo zahtevnejših del
3. zastar. ustanavljati: mesta, ki so jih utemeljevali Rimljani
- utemeljujóč -a -e:
vložil je prošnjo za upokojitev, utemeljujoč jo s slabim zdravjem