Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
upravíčiti -im dov. (í ȋ)
1. imeti, navesti zadostne razloge za kaj: upravičiti ustanovitev podjetja; upravičiti zahteve
2. z ravnanjem, dosežki dokazati pravico do česa: upravičil je svoj položaj / kinoteka je upravičila svoj obstoj / upravičil je zaupanje volivcev
    upravíčen -a -o
    1. deležnik od upravičiti: s temi dejstvi je stvar upravičena
    2. za katerega obstajajo zadostni razlogi: upravičen odpor proti potujčevanju; upravičeni pomisleki; upravičen sum; upravičena domneva
    3. ki ima pravico do česa: upravičen dedič; biti upravičen do otroškega dodatka; prisl.: upravičeno pohvaliti, zavrniti kaj; upravičeno se pritoževati
Pravopis
upravíčiti -im dov. -en -ena; upravíčenje (í ȋ) kaj ~ zahteve
Celotno geslo Sinonimni
upravíčiti -im dov.
kaj imeti, navesti zadostne razloge za kaj
SINONIMI:
publ. opravičiti
Celotno geslo Vezljivostni G
upravíčiti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj utemeljiti kaj
Upravičili so ustanovitev podjetja.
2.
kdo/kaj z ravnanjem dokazati kaj
Upravičil je svoj položaj.
Celotno geslo Etimološki
upravíčiti – glej pravíca
Pleteršnik
upravíčiti, -ȋčim, vb. pf. berechtigen: upravičen, berechtigt, befugt, Cig., Levst. (Nauk), nk.
Jezikovna
Razlikovanje med glagoloma »opravičiti« in »upravičiti«

Prosim za razlago besed: upravičen, opravičen. V šolo pošljemo opravičilo za otoka. Kaj pa v primeru, ko se nekdo upraviči/opraviči, ker ne more priti na sestanek?

Število zadetkov: 7