upóren -rna -o prid., upórnejši (ọ́ ọ̄)
1. ki se (rad) upira: pokoriti uporne meščane / uporen otrok / uporen konj; uporna čreda / uporen značaj
// ki izraža, kaže upornost: uporne misli, pesmi / uporen pogled / uporen izraz obraza
2. ekspr. ki se težko oblikuje: uporni lasje; uporna snov
3. publ. nepopustljiv, vztrajen: uporna vera v lepoto; uporno zanikanje resničnosti
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
upóren -rna -o; -ejši -a -e (ọ́; ọ́ ọ̑ ọ́; ọ́) ~ otrok; ~o ljudstvo; poud. ~i lasje |ki se težko počešejo|; publ. ~a vera v kaj → nepopustljiva, vztrajna
upórnost -i ž, pojm. (ọ́) otrokova ~; elektr. električna ~; publ. ~ pri delu → nepopustljivost, vztrajnost; neobč. pojavi ~i na Tolminskem kmečkih uporov
upórnost -i ž, pojm. (ọ́) otrokova ~; elektr. električna ~; publ. ~ pri delu → nepopustljivost, vztrajnost; neobč. pojavi ~i na Tolminskem kmečkih uporov
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
upórən, -rna, adj. 1) widersetzlich, widerspenstig, renitent, Cig., Jan.; — coercitiv (phys.), Cig. (T.); — 2) Widerstands-, nk.
Število zadetkov: 5
Dostopnost