ukorenínjen -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ potaknjenec; poud. ~e navade |ustaljene, uveljavljene|
ukorenínjenost -i ž, pojm. (ȋ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Vorenc
SSKJ²
ukoreníniti se -im se dov. (í ȋ)
1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno
2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest
1. pognati korenine v zemljo: potaknjenec se je že ukoreninil; presajena rastlina se najlažje ukorenini spomladi; stoji tukaj, kot da se je ukoreninil dolgo časa; vztrajno
2. ekspr. postati notranje, čustveno tesno povezan s čim: nikjer se ni mogel ukoreniniti; v novem okolju se je ukoreninil vživel, počutil doma / težko je odpraviti napake, predsodke, ki se ukoreninijo v ljudeh; v njem se je ukoreninilo nezaupanje / to prepričanje se mu je ukoreninilo v zavest
- ukoreníniti
narediti, povzročiti, da kaj požene korenine v zemljo: ukoreniniti nageljnove vršičke
- ukorenínjen -a -o:
ukoreninjeni potaknjenec; biti ukoreninjen v svoji domovini; ukoreninjene navade, vraže; to je bilo že ukoreninjeno v njegovem značaju
Celotno geslo
Hipolit
vkoreninjen deležnik
Število zadetkov: 4
Dostopnost