ubógati -am dov. in nedov. (ọ̑)
1. narediti, ravnati tako, kot kdo zahteva, predlaga: otrok uboga starše; pes uboga gospodarja; ti mu reci, mene ne uboga; v vsem ga uboga; ubogati na migljaj, ekspr. na prvo besedo; konj uboga na poteg vajeti; hitro, takoj, ekspr. slepo ubogati / ta deklica rada uboga je ubogljiva / ubogati povelje, ukaz
● preg. kdor ne uboga, ga tepe nadloga zaradi neubogljivosti lahko doleti človeka marsikaj hudega
// upoštevati pri svojem ravnanju: ni ubogal nasveta; ubogati svojo pamet, razum
2. ekspr. zadovoljivo reagirati, odzivati se na določena dejanja, ukrepe: dolgo se je trudil, da bi ga letalo ubogalo / noge ga ne ubogajo ne more več hoditi; oči ga ne ubogajo ne more več gledati; leva roka ga ne uboga ne more delati z njo; spomin ga za zdaj še uboga ima še dober spomin
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
ubógati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; ubóganje (ọ̑) koga/kaj ~ starše; poud.: Noge ga ne ~ajo |ne more hoditi|; ~ na migljaj |takoj|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
ubọ̑gati -am dov. in nedov.
Pleteršnik
ubọ̑gati, -am, vb. impf. (pf.) = slušati: u. koga, jemandem folgen, gehorchen; kdor ne uboga, je brez Boga; kdor ne uboga, tepe ga nadloga; — to delo me uboga (geht mir gut vonstatten), vzhŠt.; — iz "bovgati" t. j. bołgati, (Goriš.-Cv.); in to iz nem. folgen; prim. bogati.
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
ubogati dvovid. ubogati: takorshne imamo poshlushat, inu uprashat, inu vbugat nedol., teh druſih pak nimamo ubugat nedol. ǀ Taiſte kateri imaio Boshj vuk bomo zhaſtili, inu vbugali del. mn. m, te druge pak bomo ſanizhovali (V, 69) → bogati
Črnovrški
Bovški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 11
Dostopnost