Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
túj -a -e prid. (ȗ ú)
1. ki je last drugega, ne osebka: zaleteti se s tujim, ne svojim avtomobilom; piti za tuj denar; del ograje stoji na tujem svetu
// ki pripada drugemu, ne osebku: sesti na tuj sedež / odpreti tuje pismo / posegati v tuje pravice / paziti na tuja življenja / objavljati pod tujim imenom pod drugim, ne svojim imenom / margarina se rada navzame tujega vonja
// ki ga ima kdo drug, ne osebek: tuje skrbi mu niso mar; lastiti si tuje zasluge / prevzeti tujo zamisel; sočustvovati ob tujem trpljenju / bolnik že hodi brez tuje pomoči / vmešavati se v tuje zadeve / ekspr. bahati se s tujo učenostjo
2. ki družbeno, organizacijsko pripada drugemu, ne osebku: poslati lastne delavce in nekaj tujih; v svojo skupino je vzgojitelj sprejel še dva tuja učenca
// ki z osebkom ni v sorodstvu: za sirote skrbijo tuji ljudje; posvojiti tujega otroka / kmetje ne uporabljajo tuje delovne sile
3. ki mu osebek ne pripada: ozemlje pripada tujemu narodu, plemenu
4. v določni obliki ki ga ima, uporablja, ustvarja druga skupnost, ne skupnost, ki ji pripada osebek: sprejemati tuje navade / učiti se tuji jezik / biti tuje narodnosti
5. v katerem osebek ne živi, nima doma: ogledovati si tuje kraje; potovati po tujih deželah
6. ki je, izhaja iz drugega kraja, dežele: domači in tuji vasovalci / tuje rastline / pripoved o prihodu tujih bitij na zemljo
7. v določni obliki ki ni pripadnik države, v kateri je, se nahaja: tuji državljan, turist, vojak
// ki pripada drugi državi, ne državi osebka: letalo je zašlo v tuji zračni prostor; zasesti tuje ozemlje / tuja država država, ki ni država, katere prebivalec je osebek
// nanašajoč se na drugo državo, ne državo, katere prebivalec je osebek: tuji denar; tuja valuta / tuji prevoznik / tuji časopis; tuje blago / tuji kapital, kredit / tuje cene
8. v določni obliki ki je, izvira iz drugega jezika, ne iz jezika osebka: tuji izraz; tuja imena / besede tujega izvora
9. ki nima lastnosti, značilnih za okolje, v katerem je, se nahaja: njena čudno tuja lepota ga je očarala / v kraju se počutim tujega z okoljem, ljudmi nepovezanega
10. ki je, se nahaja v okolju, v katerega ne spada: ugotoviti tuje primesi v snovi / odstraniti iz očesa tuje telo tujek / publ. odstraniti iz skupnosti tuje elemente
11. v zvezi s si ki si po lastnostih, izvoru niso enaki, sorodni: tuje si prvine literarnega dela / kulturi obeh narodov sta si še zmeraj tuji / angleščina je iz dveh tujih si prvin
12. ki po lastnostih, značilnostih za osebek ni običajen: njegov glas je bil tuj / sadje ima tuj priokus
13. z dajalnikom ki je tak, da ga osebek ne more razumeti, noče sprejeti: sin ji postaja tuj / glasba mu je bila zmeraj tuja; vaše ideje so mi tuje
14. ki osebku ni znan
a) iz srečanj, obvestil: na cesti me je ogovoril tuj človek; na oknu je videl same tuje obraze / kraj zanj ni več tuj; po imenu mi ni tuj, srečala se pa še nisva; ker so si bili udeleženci še tuji, so priredili družabno srečanje
b) iz predhodnega znanja: marsikomu še tuji izrazi
c) z dajalnikom iz lastnega doživetja, življenja: lakota mu v mladosti ni bila tuja
// z dajalnikom ki za osebek ni značilen: ta lastnost mu je tuja; naglica, zadrega mu ni tuja
● 
ekspr. ne bodi tako tuj zadržan, neoseben; ekspr. seda za tujo mizo jé pri drugih, tujih ljudeh; ekspr. lahko je s tujo roko kače loviti lahko je delati, če kdo drug opravlja nevarno delo; dom je prešel v tuje roke ni več v lasti iste družine; ekspr. živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; ekspr. tega ne sme slišati tuje uho kaka nezaželena oseba; povedati kaj skozi tuja usta z govorjenjem, besedami drugega človeka
♦ 
ekon. izkoriščati tuje delo delo, ki ga opravlja delavec za določeno plačilo s tujimi proizvajalnimi sredstvi; mat. tuji množici množici, ki nimata nobenega skupnega elementa; tuji števili števili, ki nimata nobenega skupnega faktorja
    túje prisl.:
    (po) tuje misliti; tuje ga je pogledal; beseda mu zveni tuje
    túji -a -e sam.:
    tujega nočemo, svojega ne damo geslo jugoslovanskih narodov po drugi svetovni vojni tujega ozemlja; spoštovati tuje tuje stvari; ugotoviti, koliko je tujega v evropski miselnosti; iti na tuje v tujino; živeti na tujem v tujini
Pravopis
túj -a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a
túji -a -o (ú) ~ jezik
túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi
na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|
na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~
tújost -i ž, pojm. (ú)
Celotno geslo Sinonimni
túj -a -e povdk.
GLEJ SINONIM: neznan2
Celotno geslo Vezljivostni NG
túj-a -epridevnik
  1. drugolasten
    • kdo/kaj biti tuj v/pri čem, kje
  2. drugoizvoren
    • kdo biti bolj tuj od koga
    • , kdo/kaj biti tuj v čem, kje
  3. nepoznan, nenavaden
    • kdo/kaj biti tuj komu/čemu
    • , kaj biti tuje za kaj/koga
Celotno geslo Frazemi
túj Frazemi s sestavino túj:
baháti se s tújim pérjem, bogatéti na túj račún, kítenje s tújim pérjem, kítiti se s tújim pérjem, krasíti se s tújim pérjem, na túj račún, píti na túj račún, ponášati se s tújim pérjem, postávljati se s tújim pérjem, smejáti se na túj račún, šáliti se na túj račún, šopíriti se s tújim pérjem, šopírjenje s tújim pérjem, živéti na túj račún, življênje na túj račún
Celotno geslo Pregovori
tuj je sestavina izrazov
Boljša je domača gruda kot na tujem zlata ruda
Celotno geslo Etimološki
tȗj túja prid.
Pleteršnik
tȗj, túja, adj. fremd; t. človek; na tuje iti, na tujem biti, in die Fremde gehen, in der Fremde sein; s tujo roko je lahko gade loviti, Zv.; človek od tega nima ničesar nego tujo jezo, Jurč.; entfremdet: tuj česa: Očine tuj, po svetu gnan, Levst. (Zb. sp.).
Svetokriški
tuj -a prid. tuj: tedaj ste ſe vij tulikain v'tuijo tož. ed. ž deshelo salubili (I/1, 71) ǀ nej sadosti de tuijh rod. mn. shen neshelish, temuzh tudi ſi dolshan s'tvojo sheno v'spodobni dobruti shiveti (I/1, 167) → ptuj
Besedje16
tuj1 prid. ♦ P: 4 (KB 1566, KPo 1567, DJ 1575, JPo 1578)
Besedje16
tuj2 gl. tvoj ♦ P: 26 (TC 1550, TA 1550, TA 1555, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TA 1566, TC 1567, TL 1567, TP 1567, TPs 1567, TP 1575, TC 1575, TT 1577, TPs 1579, DC 1579, TT 1581-82, DC 1584, TPo 1595, TfC 1595)
SLA 1
tuj
Glej:
Črnovrški
tuj
Bovški
tuj prisl.
Celotno geslo Kostelski
tuj gl. tuji
Pravo
delovánje v svôjem iménu in za túj račún -a -- -- -- -- -- -- -- s
Pravo
delovánje v tújem iménu in za túj račún -a -- -- -- -- -- -- -- s
Pravo
delovánje za túj račún -a -- -- -- s
Besedje16
raven tuj hlapec gl. ravenhlapec, tvoj ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Bovški
tuj tuj medm.
Število zadetkov: 21