težák -a m (á)
1. delavec, ki navadno priložnostno opravlja težka, nekvalificirana dela: delal je pri zidarjih kot težak; pristaniški težak; sprejmejo delavce težake
// najet kmetijski delavec, plačan na dan; dninar: najeti težake / vsaka hiša je morala dati težaka za odmetavanje snega
2. nar. severovzhodno delovni dan pri kakem kmečkem opravilu, ki se opravi namesto plačila: odslužil je dva težaka; za oranje je zahteval dvanajst težakov
3. knjiž. konj težke pasme: poleg težakov je imel še par dirkalnih konj
● star. hoditi v težake na dnino
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
težák -a m, člov. (á) pristaniški ~i; pokr. dninar; sleng. |siten, nadležen človek|; živ., redk. |konj|
težákinja -e ž, člov. (á)
težákinja -e ž, člov. (á)
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Pregovori
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
Prekmurski
težák -a m težak, poljedelec: Kájn je bio te'sák KM 1796, 8; Te'zák KAJ 1870, 55; Oh keliko znója tocſijo tesáczke KM 1783, 216; Mort, i te'záci ga z-skafmi noszijo KAJ 1870, 74; prégatni i peski te'záki AI 1875, br. 1, 6
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
težak samostalnik moškega spola
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
težak m, F2, colonus, teṡhák, kmet, kmètizh, déloviz, oſſobénik; ruricula, -ae, teṡhák, na puli déloviz, orázh, kmetizh
Vorenc
težak1 prid., F16, alter, alteris, ſvizhena teẛhka kugla k'vsdigovanîu; difficilis, teṡhki, teṡhák; difficultas, teṡhka reizh, teṡhkúſt; gravare, nakladati, teṡhák biti, preteṡhák biti; gravis, -ve, teṡhák, obloṡhen; ingestabilis, -le, nenoſliu, teṡhák k'noſhnî; navis suburrata, ladja s'debelim peiṡkom teṡhka ſturjena; onerariae naves, teṡhke ladje s'blagom naloṡhene; onerosus, -a, -um, teshák, kar doſti vaga, inu ſtury teṡhavo; perdifficilis, -le, cilú, ali ſylnu teṡhák; pergravis, -ve, ſylnu teshák; ponderosus, -a, -um, teṡhák, dobre vage, ali obilne; praegravis, -ve, ſylnu teṡhák, preloṡhen, prevezh naloṡhen; subdifficilis, -le, enu malu teṡhák; tollenon, -onis, en dolg hlod, na katerim je od ṡadai en teṡhki kamen, s'katerim ſe voda s'ene ṡhterne vleizhe
Vorenc
težak2 prid., F26, anhelitus, dihanĵe, teṡhka ſapa, dúh; arduus, viſſok, inu teṡhák, ſterm, ſhténgaſt poot; coma, enu teṡhku ſpanîe, kir eden s'ozhmy miglá, inu vſai zhúti nemore; duram famem depellere, to teṡhko lakoto pregnati, ſe naſſititi; enixus, -us, tú teṡhku lédigovanîe tega poroda, ali rojenîe; equus succusarius, koyn teṡhke hoje; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nedleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gloſsema, -tis, ena teshka beſséda k'jslaganîu tega piſma; graveolens, kateri gardú ſmardy, teṡhkiga duhá; gravitas, ſmardezha uſta, teṡhak dúh v'uſtih; inexplanatus, -a, -um, neiṡrovnán, neisreṡloṡhen, nereṡvèṡan: inexplanata ligna, en nereṡvèṡan, neravni teṡhki, jezavi jeṡik; intolerabilis, -le, intolerandus, -a, -um, ſylnu teṡhak, nenosliu, netarpeṡhliu; molestus, -a, -um, nadleṡhin, ṡabavliu, teṡhak, ṡabavin; obscurus, -a, -um, ṡatemnen, temmán, pres ſvitlobe, teṡhák k'ṡaſtopnoſti, neṡaſtopen, neṡnán, mrazhen; odor gravis, en teṡhák ſmardèzh dúh; onus imponere, enu opravilu, ali teṡhku déllu naloṡhiti, dati; operosè, s'teṡhkim déllom; operositas, teṡhku déllu; orthopnoea, vel ortropaea, boléṡan teṡhkiga dihanîa; perarduus, ſylnu ſtermán, cilú viſſok, teṡhák; peripneumonia, -ae, pluzhna boléṡan, teṡhku dihanîe, kir ſe pluzhe ſuſhè; phantasia, -ae, teṡhke miſli; plumbeus homo, en teṡhák zhlovik, en tempil; scamonia, -ae, vel scamonium, -nÿ, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, ali driveṡze, eniga teṡhkiga ṡhmaha; scrupulus, -li, ena ṡmota, teṡhka miſil, pohuiſhanîe; urina difficilis, teṡhku ṡzanîe
- težiši , F2, aggravescere, zhe dale li teshiſhe perhajati, ſturiti, noſſiti; gravescit valetudo, bolésan li teṡhiſha perhaja
Vorenc
Svetokriški
težak -žka prid. 1. težek (po teži): kakor en teshak kamen im. ed. m mojo volo s'greham tlazhi ǀ ta teshki im. ed. m dol. kamen te hude navade yh tlazhi ǀ obeniga teshkiga rod. ed. s della nimaio ǀ Sisyphus pak more en velik teshak tož. ed. m kamen na en visok hrib neſti ǀ ta teshki tož. ed. m dol. krish je mogal na hrib kalvarie vulezhi ǀ raijshi hozhe ta theshki tož. ed. m dol. jarm hudizhau na vratu noſsit ǀ on premishluje to veliko, inu teshko tož. ed. ž butaro ǀ sapovej Vida, Modeſta, inu Creſcentio na tla pervesat, inu enu ſilnu teshku tož. ed. s ſpizheſtu sheleſu na nyh trupla poſtavit ǀ ſi ſturila lahku tu teshku tož. ed. s kamine ǀ s'njegovo teshko or. ed. ž roko ga vudari ǀ s'enem teshkem or. ed. s kladvam ga satauzhejo ǀ temu ſvejtu terdi shtriki, inu teshke im. mn. ž ketne naprej prideio ǀ ſi noſſil te velike, teshke tož. mn. ž/s shelesna urata tigá meſta Gaza 2. težek, težaven: ſlasti en terd, inu teshak im. ed. m ſtan je ſakon ǀ de ſi lih takorshen ſtan vam ſe sdy teſhak im. ed. m, je vener lagak ǀ k'shlushbi eniga Gospuda obena rezh nej teshka im. ed. ž ǀ Sara taku dobra, inu pohleuna shena je bila Abrahamu taku teshka im. ed. ž, inu nedaleshna ǀ Theska im. ed. ž guishnu terbei de ie bila ta sapuvid tem starishom ǀ tu teshku im. ed. s lahku, tu grenku slatku, tu shalostnu veſselu naprej pride ǀ te nar manshi teshke rod. ed. ž rezhij G: Bogu k'zhasti n'hozhe prenesti ǀ G. Bug bi ne bil shene h' teshkimu daj. ed. m, inu nevarnimu porodu obſodil ǀ S. Bugam andlaite, popri kakor v'ta teshki tož. ed. m dol. ſtan ſe podate ǀ v' enem lejti ſe je bil navuzhil ta teski tož. ed. m dol. Perſianski jeſik ǀ jeſtimam eno teshko tož. ed. ž praudo ǀ cell dan imaio teshku tož. ed. s dellu ǀ de bi imeli poterpleine v' ſvojm teshkim mest. ed. m ſtanu imeti ǀ S. Mechtildis enkrat v' veliki, inu teshki mest. ed. ž bolesni je leshala ǀ po tvojm teshkim mest. ed. s dellu bosh ta vezhni pozhitik doſegil ǀ Sapuvidi pak Boshje nej ſo theske im. mn. ž ǀ ſerza teh kupzou vſe skuſi bodeio, inu griseio kazhe teh teshkih rod. mn., inu skerbnih miſly ǀ teshke tož. mn. ž raishe sa nyh volo imeli ǀ v'teshke tož. mn. ž nevarnoſti ſe poſtavio ǀ sapuvidi pak tiga greshniga ſveta, inu hudizha ſo silnu theshke im. mn. ž ǀ S' velikem veſſeljam, inu poterpeshlivoſtio je ſvoje teshke tož. mn. ž/s della dopernashal ǀ ty, kateri njeh della teshka tož. mn. s, inu njeh terplejne Bogu neoffraio ǀ Bug vam nesapovej taku theshka tož. mn. s della 3. hud: Is tiga ſe lahku doli vsame, Koku velik, inu teshak im. ed. m greh je pohujshaine dati ǀ Teshka im. ed. ž, inu nevarna bolesan je ta ǀ bi mogal en potreſs priti, inu taiſtiga podrejti, ali en mozhan vejter inu taiſtiga reskriti, ali ena teshka im. ed. ž tozha inu cegle, inu ukna pobiti ǀ sa volo teshke rod. ed. ž bolesni nej mogla k' Juternzam uſtati ǀ pade v'eno teshko tož. ed. ž, negnusno boleſan ǀ ò Moj Bug! ti nas s' leto teshko or. ed. ž shibo gaishlash ǀ pred to teshko or. ed. ž shtrajfingo Boshjo ſe reshio ǀ s'teshko or. ed. ž roko te neporkne greshnike sazhne tepsti, inu gajshlat ǀ Nashe pregrehe ſo vſhe taku teshke im. mn. ž ratale ǀ G. Bug tulikain teshkih rod. mn., inu ſtrashnih shtrajfinh je bil poſlal zhes Pharaona, inu Egypt ǀ sdaj v'teh teshkeg rod. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ naſhe truplu je podvershenu tem bolesnom, Kakor rekozh, tej merselzi, vurozhini, vodenizi, inu drugim teskim daj. mn. bolesnom ǀ velike, inu teshke tož. mn. ž bolesni poterpeshlivu je prestal ǀ kadar v' teshkih mest. mn. inu nevarnih bolesnah ſe najdete ǀ kadar v'teshkijh mest. mn. boleſnah ſe najdesh ǀ vſe glide je niemu s'ſtrupam napolnila, inu s'teshkimi or. mn. bolesnimi napolnila 4. težaven, počasen: ſmò prepoſti, teshke rod. ed. ž ſaſtopnoſti, inu neumni 5. betežen, bolan: Ta shlahtna tiza phenix imenovana, kadar sazhne ſtara, inu teshka im. ed. ž prihajat ǀ Ta Medvèd, kakor samerka de glava teshka im. ed. ž, inu bolna mu rata sa volo te hude krijvi 6. noseč: nej dolgu ſtalu, de noshezha rata, ty drugi samerkajo, inu ſe y shpotaio, kateriga shpota nei mogla preneſti, videozh de obeden jo nej vezh shtimal, ſe pobere taku teshka im. ed. ž na ſvoj dum primer.> ſakonski ſtan je veliku teshei im. ed. m kakor ledig ǀ she veliku teshej im. ed. ž njegova butara bo ratala ǀ koku tedaj veliku teskejshi im. ed. ž je ſa ta pervikrat Abrahamu, inu njegovem ludem naprei prishla ǀ menite da nej na semli teskejshiga rod. ed. m ſtanu kakor je vaſh ǀ katerem ſe sdij de nej mogozhe sapuvidi Boshje dershati hudizhave pak de ſi glih ſo teshej im. mn. ž, stonovitnu ijh darshè presež.> ſtan te Vishishih je ta ner teshishi im. ed. m, inu nevarnishi ǀ shentovajne, inu shpotdellaine tiga S. Imena boshiga je ta ner teshei im. ed. m greh ǀ k'dopadeniu timu zhloveku te nar teshkeshi tož. mn. ž rezhij ſe doperneſsò
Celotno geslo
Megiser
težak pridevnik
Besedje16
Besedje16
težak2 gl. težek ♦ P: 17 (TE 1555, TL 1561, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, TfC 1595, MTh 1603)
SLA 1
težak
- 1/133 (hlapec) / komentar / karta / gradivo h karti
- 1/135 (posel) / komentar / karta / gradivo h karti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 21
Dostopnost