Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
stôpnja -e ž (ónavadno s prilastkom
1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo
// kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda
2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja; začetna stopnja kapitalizma; prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja
// kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje
3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti; razvrstiti po stopnji odvisnosti; različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino / z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost
4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke
5. jezikosl. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova
6. glasb. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
● 
star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje
♦ 
alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C; jezikosl. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. stopnje izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk
Pravopis
stôpnja -e ž (ó) za dve ~i hujši potres od lanskega; prehod na višjo razvojno ~o; publ.: biti na ~i nastajanja nastajati; Pojav je v zadnji ~i posledica splošnih zakonitosti nazadnje
Celotno geslo Sinonimni
stôpnja -e ž
1.
s prilastkom kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon
SINONIMI:
publ. nivo, publ. rang, star. stopinja
2.
s prilastkom enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost
SINONIMI:
zastar. stopnica
3.
s prilastkom enota pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej, določena s pomembnostjo, nalogami, pravicami
SINONIMI:
instanca, publ. nivo, publ. rang, publ. raven1, publ. ravnina
4.
s prilastkom časovno sklenjeni del nastajanja, razvoja česa; kar poteka, se dogaja, nastane v tem časovno sklenjenem delu
SINONIMI:
etapa, faza, stadij2, knj.izroč. stopnica
Celotno geslo Vezljivostni NG
stôpnja-esamostalnik ženskega spola
  1. razvrstitvena enota pri nastajanju, razvoju
    • stopnja česa
    • , stopnja v/na čem, kje, kdaj
    • , stopnja za kaj/koga
    • , stopnja po čem, kdaj
    • , stopnja na kaj
  2. obseg stanja, pojava
    • stopnja česa
    • , stopnja v/na čem, kje, kdaj
    • , stopnja za kaj
    • , stopnja po čem
    • , stopnja na kaj
Celotno geslo Etimološki
stópnja – glej stopīti
Pleteršnik
stópnja, f. 1) = stopinja, der Tritt, Mur., Cig., Jan., Gor., ogr.-Valj. (Rad); — 2) die Leitersprosse, Cig.; — 3) die Rast am Schießgewehre, V.-Cig.; — 4) der Zahn oder die Kerbe an der Baumscheibe der Weber, V.-Cig.; — 5) die Erdstufe, die Terrasse, Cig.; — 6) der Grad, die Abstufung, die Stufe, Mur., Cig., Jan., C., nk.; s. gorkote, glasu, Wärmegrad, Tonstufe, Cig.; — prva s. (k višji učenosti), Vod. (Izb. sp.); — die Rangstufe: na najvišjih stopnjah, Cig., nk.; — die Instanz, DZkr., nk.; — die Vergleichungsstufe (gramm.), Mur., Cig., Jan., nk.; — 7) die Stelle: da sem jaz na tvoji stopnji, wenn ich an deiner Stelle wäre, Dol.
Prekmurski
stòpnja -e ž
1. stopnja: Ár, ki dobro ſzlü'zijo, dobro ſztopnyo ſzi priſzlü'zijo KŠ 1771, 638
2. stopinja: Na sztopnyáj nasi szo nasz 'ze oblegli TA 1848, 12; pren. Nej ſzmo vednom Dühi hodili? Ni vu edni ſztopnyáj KŠ 1771, 552
3. sled: Nega nyemi ni düha, nej sztopnye KOJ 1845, 115
Geologija
stôpnja -e ž
Planinstvo
stôpnja -e ž
SLA 1
stopnja
Črnovrški
stopnja
Botanika
álfamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž
Geografija
álfamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž
Botanika
ameboídna organizacíjska stôpnja -e -e -e ž
Davki
amortizacíjska stôpnja -e -e ž
Pravo
amortizacíjska stôpnja -e -e ž
Botanika
bétamezosapróbna kakôvostna stôpnja -e -e -e ž
Geografija
bétamézosapróbna stôpnja kakôvosti vôde -e -e -- -- ž
Farmacija
bístrost in stôpnja opalescénce tekočín -i -- -e -- -- ž
Davki
carínska stôpnja -e -e ž
Število zadetkov: 141