stêblo -a s (é)
1. osrednji, navadno nadzemni del rastline, iz katerega rastejo listi, cveti, plodovi, veje: steblo se debeli, požene, raste; iz stebla rastejo listi; nizko, visoko steblo; ovijajoče se, pokončno, poleglo steblo; votlo steblo; steblo buč, graha, hmelja; lomiti stebla koruze; steblo, list in cvet
2. teh. steblu podoben del stroja ali strojnega elementa: steblo vijaka, žeblja; steblo ventilatorja; premer stebla / steblo izvijača, dleta
♦ agr. iti v steblo pognati, narediti steblo; anat. lasno steblo del lasu, ki moli iz kože; bot. steblo omeseni; četverorobo, kolenčasto, mesnato steblo; plazeče se steblo; podzemno steblo; lov. steblo glavni del roga pri jelenu, srnjaku, na katerem so parožki; navt. steblo vesla ožji del vesla med listom in ročajem
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
stéblo -a s
Pleteršnik
stéblọ, n. 1) der Stengel (caulis), Cig., Jan., Tuš. (R.); — 2) = kapusova sajenica, die Krautpflanze, Banjščice-Erj. (Torb.); — 3) der Halm, Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) = deblo, der Baumstamm, Mur., Cig., C., Svet. (Rok.), Rec.; — tudi: stəblọ̀, Cv.
Prekmurski
stéblo -a s
1. steblo, deblo: žuno klüka na dreva stebli AI 1878, 3
2. trup: Tu sze zacsne nyega [telo] szteblo, ali 'zivot, trüp KAJ 1870, 33
1. steblo, deblo: žuno klüka na dreva stebli AI 1878, 3
2. trup: Tu sze zacsne nyega [telo] szteblo, ali 'zivot, trüp KAJ 1870, 33
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
steblo s, F2, caudex, -cis, ſhtempil eniga driveſſa, ſhtor, ſteblu, ẛelni ſhtor; culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; prim. stablo
Celotno geslo
Megiser
steblo -a samostalnik srednjega spola
Besedje16
Farmacija
Botanika
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Botanika
Botanika
Botanika
Up. umetnost
Število zadetkov: 18
Dostopnost