Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
stáviti -im dov. in nedov. (á ȃ)
1. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: če ne verjameš, pa staviva; s prijatelji (se) je stavil, da bodo zmagali / stavil je veliko vsoto; stavila sta za sto evrov / pripravljen je bil staviti, da je res popolnoma je bil prepričan / kot podkrepitev: stavim, da tega še ne veš; glavo stavim, da je tako
2. z vplačilom določenega zneska pridobiti si pravico do dobitka, določenega za pravilno napoved zmagovalca, rezultata: velikokrat stavi, vendar navadno izgubi; staviti na dirkah
// odločiti se pri stavi za določenega zmagovalca, za določen rezultat: niso stavili na pravega konja / staviti na določene številke
3. star. postaviti: stavi najprej kovček na tla / nedov. po vsej okolici je stavil hiše gradil, zidal / pesniku so sredi mesta stavili spomenik / staviti pogoje
4. nedov., tisk. ročno ali strojno izdelovati stavek za tiskanje: staviti v ciceru; staviti, metirati in tiskati / staviti knjigo / ročno, strojno staviti
● zastar. koze staviti cepiti proti kozam; star. staviti upe na koga, v koga upati, pričakovati, da bo kdo dosegel, uresničil, kar se želi; star. te misli stavi avtor na jezik glavnemu junaku jih izraža, posreduje po glavnem junaku; pog. staviti vse na eno karto vse naenkrat tvegati; staviti prihodnost, ugled, življenje na kocko tvegati ob pomembni odločitvi; star. staviti koga na laž dokazati mu, da je lagal; trditi, da je lagal; publ. stavil mu je na razpolago svoje stanovanje dal; star. staviti se v bran skušnjavi upreti se, zoperstaviti se; star. staviti se komu po robu postaviti se komu po robu
♦ jezikosl. napačno staviti ločila narediti jih na nepravem mestu v besedilu
    stávljen -a -o:
    stavljenih pogojev niso upoštevali; del rokopisa je že stavljen
Pravopis
stáviti -im dvovid., nedov. -èč -éča; stávljen -a; stávljenje (á ȃ) kaj ~ s prijatelji veliko vsoto; ~ na dirkah; poud. ~im, da tega ne veš |prav gotovo|; nedov., tisk. ~ knjigo; staviti kaj na koga/kaj ~ ves denar na pravega konja; knj. pog. ~ vse na eno karto tvegati vse; neobč. ~ upe na koga upati vanj; staviti za kaj ~ ~ zaboj piva
stáviti se -im se (á ȃ) za kaj ~ ~ s prijatelji za večerjo
Celotno geslo Sinonimni
stáviti -im dov. in nedov.
dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek
SINONIMI:
zastar. vadljati
GLEJ ŠE SINONIM: graditi, postaviti, postavljati
GLEJ ŠE: cepiti, tvegati
Celotno geslo Vezljivostni G
stáviti -im dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izraziti kaj
(S prijatelji) je stavil, da bodo zmagali.
2.
kdo/kaj pridobiti si pravico do dobitka
Velikokrat stavi, vendar navadno izgubi.
3.
iz jezikoslovja kdo/kaj določiti/predpisati kaj
(Besedilu) /napačno/ stavi ločila.
Celotno geslo Frazemi
stáviti Frazemi s sestavino stáviti:
stáviti na kárto čésa, stáviti vsè na êno kárto, žíve hráste stáviti, žívi hrást stáviti
Celotno geslo Etimološki
stáviti stȃvim nedov.
Pleteršnik
stáviti, stȃvim, vb. impf. 1) stellen, setzen: v skupine s., gruppieren, Cig. (T.); po koncu s., aufstellen; konj dobro noge stavi; mejnike s., die Grundsteine einsetzen; žive hraste s., Burzelbäume schlagen, Cig.; (črke) s., Lettern setzen; — besede s., kakor treba, so sprechen, wie es sich gehört, Levst. (Zb. sp.); einen Bau aufführen, bauen; hišo s.; zlate gradove si s. v oblake, Luftschlösser bauen, Preš.; peč s., den Ofen aufstellen, Z.; ansetzen: s. kupice, rogove, rožiče, Schröpfköpfe setzen, Cig., Navr. (Let.); s. pijavke, Blutegel ansetzen; koze (vimenice, Cig.) s., die Schutzpocken einimpfen, impfen; — im Spiel einsetzen, setzen; na karto s., s. v loterijo; — wetten; s. s kom, mit jemandem eine Wette eingehen; na kaj s., auf etwas wetten, Cig.; glavo stavim, da —; kaj staviš, da ne bo tako? (v tem pomenu tudi pf.); — toliko sem stavil na njo, ich habe so viel auf sie gehalten, Jurč.; (in ein Amt) einsetzen, Cig.; župana, črednika s., Z.; — pred oči s., vorstellen, Jan.; na svetlo s., hervorheben, Cig. (T.); — na smeh s., lächerlich machen, nk.; na sum s., verdächtigen, Jan.; pod nič s., herabwürdigen, Cig. (T.); s. kaj nad kaj, etwas einer Sache vorziehen, Cig., Jan., nk.; ovire, zadržke s., Hindernisse bereiten, Cig.; — 2) zum Stehen bringen, aufhalten, zurückhalten: s. žalost, C.; s. koga = muditi, C.; s. se = muditi se, C.; s. se v krčmi, C.; — s. se, sich widersetzen, sich weigern, Cig.; bes. sich weigern etwas zu gestehen, Polj.; — vino se mi stavi (widersteht mir), C.
Prekmurski
stàviti stávim dov.
1. ustaviti: Jó'ſue, ſztavo je ſzuncze KM 1796, 44; I gda bi tam ſztavo Simeona zvézanoga KM 1796, 29
2. staviti, biti prepričan: Ocsa 'zitek szi sztávim, ka Jütka je vörna AIP 1876, br. 10, 5
stàviti se stávim se ustaviti se: Drági gouſzt primni ſze ſztavi BKM 1789, 32; Ör'zika nêmêla, pri kom bi sze sztávila KAJ 1870, 70
stávleni -a -o ustavljen: Tam je ſztávleni od Filiſzteuſſov KM 1796, 50
2. odstavljen: Kako to dejtecze prouszto, Kou je od czeczka ſztávleno BKM 1789, 8
Celotno geslo Pohlin
staviti [stáviti stȃvim] nedovršni glagol
  1. postaviti, posaditi, položiti
  2. staviti, tj. dogovoriti se s kom, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar ali plača določeni znesek
Celotno geslo Hipolit
staviti glagol

PRIMERJAJ: stavljejoč

Vorenc
staviti nedov., F24, adaggerare, v'kupai noſſiti, na kúp ſtaviti, na kladati; athisca, tá ſrebern taler, kateri ſe goſpodi pod brado ſtavi, kadar pyejo; cantery, ſhrange na katere ſe ſtavi zimermanski leis; figere tentoria, ſhotore ſtaviti; irredivivus, -a, -um, kar ſe ne bó vezh gori ſtavilu, zimpralu, ali ṡydalu; logodaedalus, kateri ṡná prou ſvoje beſſéde ſtaviti; marginare, melnike ſtaviti; plicatilis, -le, kar ſe puſty v'gubè ſtaviti; saburra, -ae, tá debèli peiſſik, kateri na dnú bárk ſtavio ṡa teṡhavo; sellaria, -ae, proſtor kir ſe ſtoli ſtavio; supedaneum, podnuṡhnik, kar ſe pod nogè ſtavi; tragemata, Confect, kateri ſe po jeidi na miṡo ſtavi
Svetokriški
staviti -im dvovid. postaviti, postavljati: sakaj tedaj fige gori ſtavish 2. ed., dokler ſo tudi urozhe naturæ ǀ poprej lan dolgu zhaſſa ga tauzhejo taraio, predeio, ſukajo thkaio, mozhio, na ſonze ſtauio 3. mn., na lufft ga obejſyo, inu v' druſih vishah ga martraio ǀ kadar bi blatu na ozheſsa stavil del. ed. m bi mogal oſlèpiti ǀ drusiga nej ſo vidili, ampak sheleſa, ketene, shtrike, inu shpringarie, v'katere ſo yh ſtavili del. mn. m gori staviti postaviti na igro: ſobe s'uſt ſi je puſtil drejti, ter yh gori ſtauil del. ed. m dokler vſe je bil ſgubil naprej staviti dov. pokazati (?): Varite ſe Nem. Nem. od tiga paklenskiga golufa, kateri vam miloſt boshio naprej ſtavi 3. ed., nikar vshe de bi vy lete deleshni ratali, ampak de bi ſe ferbeshnu v' grehe podali Zveza naprej staviti je domnevno kalk po nem. vorstellen ‛predstaviti, pokazati’.
Celotno geslo Megiser
staviti dvovidski glagol
Besedje16
staviti glag. dvovid. ♦ P: 38 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
staviti
Bovški
staviti dov.
Celotno geslo Kostelski
staviti gl. ustaviti, /skleniti stavo/ gl. vadljati, zavadljati se
Celotno geslo Pohlin
doli staviti se

GLEJ: dolistaviti se

Besedje16
per staviti gl. pristaviti ♦ P: 1 (TT 1581-82)
Celotno geslo Vezljivostni G
stáviti na -im na dovršni in nedovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj izraziti se, odločiti se za koga/kaj
Stavi na dirkah.
Število zadetkov: 26