starokopíten -tna -o prid. (ī)
1. ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov: starokopiten človek; naš oče je starokopiten; starokopitna gospodinja; preveč, zelo starokopiten
2. ki ima nesodobne, zastarele nazore: starokopiten vzgojitelj; v oblačenju je precej starokopiten
// ekspr. nesodoben, zastarel: o vzgoji ima še starokopitne nazore; starokopitne metode poučevanja / ta časopis je starokopiten konservativen; starokopitna oprema stanovanja nemoderna, nesodobna
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
starokopíten -tna -o; -ejši -a -e (í; ȋ; í; ȋ) ~ človek; poud. ~i nazori |nesodobni, zastareli|
starokopítnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
starokopítnost -i ž, pojm. (í; ȋ)
Celotno geslo
Sinonimni
starokopíten -tna -o prid.
ki se v vsem drži ustaljenih navad iz prejšnjih časov; ki ima nesodobne, zastarele nazore
SINONIMI:
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
starokopīten -tna prid.
Pleteršnik
starokopítən, -tna, adj. an dem Althergebrachten hangend, altvätrisch; s. mož, starokopitna stranka, die reactionäre Partei, Cig., Jan.
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost