Zadetki iskanja
spokorjêni -a -o (é) ver. ~ grešnik
spokorjênost -i ž, pojm. (é)
1. rel. postati boljši z delanjem pokore: grešnik se spokori; spokoriti se za umor; pred smrtjo se je spokoril
2. ekspr. obžalovati storjeno dejanje in se poboljšati: spoznala je svojo napako in se spokorila; vsi pričakujejo, da se spokorim / preveč se je napil, zdaj se mora spokoriti
- spokoríti knjiž.
povzročiti, da kdo postane pokoren: spokoriti upornike / grožnje ga ne bodo spokorile
- spokorjèn -êna -o:
spokorjen grešnik; vrnil se je spokorjen