spàk spáka m (ȁ á)
1. v pravljicah majhnemu moškemu podobno bitje spačenega, nenaravnega videza: pripovedovali so mu o spakih in vilah; gleda grdo kot spak; graščak je bil hudoben kot sam spak / vodni spak
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža negativen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa sobesedilo: najrajši bi ga našeškal, a je spak tako priliznjen, da tega ne moreš; pipa mi nagaja, ne morem prižgati tega spaka
3. ekspr. neprijetnosti, težave: s kolenom je spak, ne morem ga upogniti
4. ekspr., v medmetni rabi izraža
a) začudenje, presenečenje: ti spak, saj ste res vi; glej ga spaka, zdaj je pa še slabše
b) prepričanost o čem: ni spak, da ga ne bi našli
c) jezo, nejevoljo nad kom: da bi ga spak; ti spak ti
● zebe me kot spak(a) zelo
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
spȁk spáka m
Pleteršnik
spàk, spáka, m. 1) etwas Missgestaltetes; = spaka, die Missgeburt, Mur., Zora; ein missgestalteter Mensch, Valj. (Rad); (kot psovka ali kletvica): ti spak ti! — 2) das Hindernis, Mur., Mik.; — 3) das Ärgernis, Mur., ogr.-M.
Celotno geslo
Pohlin
Število zadetkov: 6
Dostopnost