spáčen -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ obraz; govoriti v ~i slovenščini popačeni; Slika je ~a
spáčenost -i ž, pojm. (ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
spačen del., F7, alienatus, ſpazhen, nenaiden, sgublen, obernên; conturbatus, preſtraſhen, ẛméſhan, ẛmoten, ſpazhen, reṡhalen; dedecoratus, ſpazhen, neſhtalten, oſramoten; destructus, -a, -um, reſtergan, ṡkaṡhen, ſpazhen; perturbatus, -a, -um, ṡméſhan, ṡlu ṡmoten, ſpazhen, reṡhalen, ṡmamlen, preſtraſhen; perversus, -a, -um, pregnán, hud, preverṡhen, ẛpazhen, prevernîen; pravus, -a, -um, ṡkaṡhen, ſpazhen, húd, ṡavyt, gerd
Svetokriški
spačen -a prid. spačen, popačen: Bug nej perpustil de bi ti bil roien krulau, inu spazhen im. ed. m ǀ Ta pushtob E, Exempel, je ſilnu spazhen im. ed. m ǀ je bil taku gardt, ſpazhen im. ed. m, inu ſtrashan ǀ De bi uni ſpazheni im. ed. m dol. Nabukadonoſor ſupet zhlovesko podobo vudubil ǀ ſo bilij spazhenij im. mn. m, inu glih tej napametni shivini ratali
Besedje16
spačen del. ♦ P: 11 (KPo 1567, TP 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DC 1579, DPr 1580, DB 1584, DC 1584, TtPre 1588, TfC 1595)
Celotno geslo
Pohlin
sad spačen
GLEJ: spačen sad
Celotno geslo
Pohlin
SSKJ²
spáčiti -im dov. (á ȃ)
1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos
2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila
// spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil
3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico
4. star. pokvariti, izpriditi: slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti
1. narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze: spačiti obraz, ustnice; spačiti se od bolečine, groze / ob teh besedah se je spačil s takimi gubami, potezami izrazil negativen, odklonilen odnos
2. nav. ekspr. spremeniti naravno, pravilno obliko česa: spačiti sliko; v konveksnem zrcalu se je njena postava spačila
// spremeniti prvotno obliko, vsebino česa v slabšo, negativno: spačiti ime kraja; s tujkami in skovankami spačiti jezik; njegov priimek so spačili v čudno spako / s svojo razlago je pesem spačil
3. prikazati kaj drugače, kakor je; popačiti: njegovo izjavo so namenoma spačili; spačiti resnico
4. star. pokvariti, izpriditi: slaba družba ga je spačila / vse spači, česar se loti
- spáčen -a -o:
spačen obraz; ves svet se mu zdi spačen; strmel je v spačene sence na zidu; govoril je v spačeni slovenščini; slika je spačena; duševno spačena bitja
Število zadetkov: 11
Dostopnost