služábnica -e ž (ȃ)
1. stalno najeta ženska za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo: imeti, najeti služabnico; grofova služabnica; bila je služabnica v sodnikovi hiši
2. ekspr., s prilastkom ženska, ki vneto, prizadevno dela, deluje za kaj: služabnica poezije
● evfem. služabnica ljubezni vlačuga, prostitutka
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
služábnica -e ž
v nekaterih deželah stalno najeta ženska za pomoč pri hišnih delih in za osebno strežbo
SINONIMI:
GLEJ ŠE: prostitutka
Celotno geslo
Etimološki
služȃbnica – glej služīti
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
služabnica samostalnik ženskega spola
Vorenc
Svetokriški
služabnica -e ž služabnica: leta taku velika slushabniza im. ed. boshia, kadar je bila h' tej sadni ſmertni uri prishla ǀ Ta je ena ſlushabinza im. ed. Boshya ǀ Ti moja ſvejſta shlushabenza im. ed. ǀ Moja ſveſta shlushabniza im. ed., sberiſi ſedaj kar je tebi dopadezhe ǀ ſvoje shlushabenze tož. mn. je perglihal ǀ kateri ner obilnishi oskerbj ſvoje shushabnize tož. mn.
Celotno geslo
Megiser
služabnica -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
služabnica sam. ž ♦ P: 17 (TC 1550, TC 1555, TT 1560, TO 1564, KB 1566, TC 1575, TkM 1579, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, DC 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Gledališče
Pravopis
služábnik -a m, člov. (ȃ) grajski ~i; poud. zvest ~ gledališča |vnet, prizadeven gledališki delavec|; star. ~ božji duhovnik
služábnica -e ž, člov. (ȃ)
služábničin -a -o (ȃ)
služábnica -e ž, člov. (ȃ)
služábničin -a -o (ȃ)
Število zadetkov: 12
Dostopnost