Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
shájati1 -am nedov. (ā)
nar. vzhajati2, naraščati: testo že shaja
    shájan -a -o:
    premalo shajan kruh; shajano testo
SSKJ²
shájati2 -am tudi izhájati -am nedov. (ȃ) navadno s prislovnim določilom
1. biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje: vsak človek bi lahko shajal z njim; ne more shajati s pijancem; z ženo dobro shajata; sitna je, da ni mogoče shajati z njo; z njim se težko shaja / shajala bova kot dobra prijatelja
2. imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje: ko je dobil delo, so lažje shajali; s temi dohodki ne more shajati; za silo, komaj, težko shajati / s tem živežem lahko shajajo še kak teden
3. navadno z nikalnico, v zvezi z brez biti potreben, nujen: brez matematike pri tem delu ni mogoče shajati; brez očal ne more shajati; brez znanja se ne da shajati / brez prtičkov bomo že shajali
● učenec še kar shaja v šoli je uspešen pri šolanju; drug brez drugega ne shajajo zelo so navezani drug na drugega; mislil je, da bo lahko shajal brez stikov s svetom da bo lahko živel sam; z novim upravnikom dobro shaja se dobro razume; prim. izhajati
Pravopis
shájati -am nedov. -ajóč, -áje; shájanje (ȃ) z/s kom/čim težko ~ s plačo; dobro ~ s sodelavci; shajati brez koga/česa Brez očal ne more ~
Celotno geslo Sinonimni
shájati1 -am nedov.
GLEJ SINONIM: vzhajati2
Celotno geslo Sinonimni
shájati2 -am nedov.
1.
s kom biti v takih medsebojnih odnosih, ki zagotavljajo normalno bivanje, sožitje
SINONIMI:
ekspr. dihati, neknj. pog. furati, ekspr. voziti, star. zdelovati
2.
imeti materialne možnosti za obstoj
SINONIMI:
neknj. pog. priti skozi, ekspr. tolči, star. zdelovati
3.
brez česa navadno z nikalnico izraža, da je kaj potrebno, nujno
SINONIMI:
nar. opraviti
GLEJ ŠE: razumeti se
Celotno geslo Vezljivostni G
shájati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj imeti materialne možnosti za obstoj, delovanje
/Še kar/ shaja.
2.
knjižno pogovorno kdo/kaj preživljati se s kom/čim
Z ženo /še kar/ shajata.
Celotno geslo Etimološki
shȃjati – glej hodīti
Pleteršnik
shȃjati, -am, vb. impf. ad (v)ziti; aufgehen: solnce shaja; Čim nam je više (zvezda) shajala, Svetlejša postajala, Npes.-Vraz; — aufgähren, aufgehen: testo, kruh shaja; mrlič shaja, Z.; — aufkeimen: žito shaja, C.; — pogl. vzhajati.
Prekmurski
shájati -am nedov. izhajati, izvirati: Származni; szhájati KOJ 1833, 173; Eto vſze pa more ſzhájati ſzcsiſztoga ſzrczá KŠ 1754, 53; Düjh te iſztine, ſteri od Otsé ſzhája KŠ 1754, 122; geto ſztoga nyihovoga dela ſzhája eto KŠ 1771, A3a; Ka ſz-toga Szhája KMK 1780, 62; Dujh ſzvéti ſzhája od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; ki od Ocsé, i Sziná ſzhája KM 1783, 113; Vſze dobro od Bouga ſzhája KM 1790, 50; Bogáſztvo, i’ vrejdnoſzt praj od Ocsé ſzhája SIZ 1807, 2; Od Bôga vſze ſzhája BRM 1823, 6; Sz-ſzrczá ſzhájajo hüde miſzli KŠ 1754, 72; Boug, od koga ſzhájajo vſza dobra dela KM 1783, 1; Kral Matyas neszhájo z-králeszke krvi AI 1875, br. 1, 4; Z-vlaskoga roga szhájala [mati kneza Milana] AIP 1876, br. 8, 7; nad timi ricsmi, ſtere ſzo ſzhájale zvüſzt nyegovi KŠ 1771, 177
2. vzhajati, dvigati se: Szi prelejjao ſztvojga tejla, Ká náſz mocſno napája, Da lübéznoſzt ktebi ſzhája BKM 1789, 230; tá ſzvetloſzt vam ſzhája BRM 1823, 6
3. odhajati: Vſzáka pogibelnoſzt, naj ſzhája odváſz zdaj SIZ 1807, 50
shajajóuči -a -e izhajajoč, prihajajoč, izvirajoč: Sz. Düjh Boug od oböj Szhájajoucsi KM 1783, 7; Sz. Düjh je niti rodjeni, nego ſzhájajoucsi KM 1783, 14; Nej je ta modrouſzt od zgora ſzhajajoucsa KŠ 1754, 39; Eta dácsa z-ednov recsjov na vszákoga dela szhájajôcsega dohodka AI 1875, br. 2, 6
shájani -a -o izpeljan, izveden: Na szhájanye gledoucs .. b) jeszo szhájani pronomeni, dp. enyim KOJ 1833, 35; Kakda sze szhájani razdelio AIN 1876, 70; szo szamosne recsi? Dvoujeféle .. i szhájane recsi, dp. gond-os KOJ 1833, 11; Tô szo szhájane rêcsih AIN 1876, 69
Celotno geslo Hipolit
shajati glagol
Svetokriški
shajati nedov. → izhajati
Besedje16
shajati [izhajati] glag. nedov. ♦ P: 3 (KPo 1567, DC 1584, TfC 1595)
Celotno geslo Kostelski
shajati ► sˈxaːjat -an in isˈxaːjat nedov.
Prekmurski
gòri shájati ~ -am nedov. vzhajati: Boug ſzuncze ſzvoje vcſiní gori ſzhájati na hüde ino dobre KŠ 1754, 168; oh zvejzda zorjánſzka, ki vſzak dén gori ſzhájas SŠ 1796, 118
Celotno geslo Hipolit
ishajati se glagol
Vorenc
s'hajati se (shajati se) nedov., F4, portus, -us, brúd, kamer ſe barke, ali ladje s'hajajo, morṡki brúd; praestega, -ae, ena maihina ſtréshiza pred eno hiſho, ali ṡhtazuno, kamer ſe ludè s'hajajo h'pomeinkom, inu k'poguvori; sentina, -ae, tudi tú meiſtu kamer ſe ty lotri v'kupai ſhajajo; trivium, -vÿ, enu meiſtu kir ſe try pooti ṡkupai s'hajajo, ali en poot na try kraje
Celotno geslo Vezljivostni G
shájati brez -am brez nedovršni glagol, glagol ravnanja, navadno z nikalnico
kdo/kaj preživljati se brez koga/česa
Brez prijateljev in znancev /težko/ shaja.
SSKJ²
shájati se -am se nedov. (ȃ)
večkrat biti, prihajati skupaj s kom, navadno z določenim namenom: prijatelji se pogosto shajajo; shajajo se na njegovem domu, da se lahko v miru posvetujejo; pri njem se shajajo zanimivi ljudje; shajati se v parku, pod vaško lipo, pred cerkvijo; shajati se z delavci, s somišljeniki; ob nedeljah, vsak dan se shajati; naskrivaj, redno se shajati / shajati se z dekletom
● zastar. čete so se začele shajati zbirati; odbor se shaja vsak mesec se sestaja; star. v njegovi gostilni se shaja veliko pivcev je veliko pivcev; star. dolgo se že shajata sta v ljubezenskem odnosu
Pravopis
shájati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; shájanje (ȃ) ~ ~ pri kom; ~ ~ s prijatelji
Celotno geslo Sinonimni
shájati se -am se nedov.
GLEJ SINONIM: sestajati se, zbirati se
Število zadetkov: 27