sénca -e ž (ẹ̑)
1. razmeroma temna ploskev za osvetljenim neprosojnim telesom: senca nastane, se premika; njegova senca je padala na steno; luč povzroča, ekspr. meče sence; izrazita, ostra senca; temna senca oblaka; sence tovarniških dimnikov, hiš / ekspr. igra svetlobe in sence
// ed. del, predel, kamor svetloba prihaja samo posredno: sence je ob cesti dovolj; stopiti iz sence; postaviti mizo v senco; delati, ležati v senci; dobrodejna hladna senca; gosta senca dreves / temperatura zraka v senci / drevesa dajejo dovolj sence
2. temnejše mesto na fotografiji, sliki: na posnetku so sence preveč ostre; razporeditev svetlobe in senc na sliki
3. ekspr. nejasno, v obrisih vidna postava: za šipo se je prikazala senca; črne sence so se potikale okrog; videla je senco za seboj, zato je še pospešila korak
4. rad. območje, v katerem je zaradi ovire sprejem elektromagnetnih valov, zlasti televizijskih, oslabljen: sprejemnik je v elektromagnetni senci; novi pretvornik posreduje signal v televizijsko senco / radarska senca
5. knjiž. kar kaže, izraža neprijetno, neugodno čustvo, duševno stanje: v njegovem pogledu je bila senca; obraz ji je spreletela senca; ni opazil sence v njenih očeh / z oslabljenim pomenom senca otožnosti mu je ležala na obrazu
6. ekspr., z rodilnikom zelo majhna količina, množina: to je vzbudilo v njej senco dvoma; pokazal ni niti sence strahu; šalo mu je vrnil brez sence zlobe / ne prenese niti sence kritike
7. ekspr., v povedni rabi kar je po kvaliteti zelo malo podobno primerjanemu: njegova prva dela so le senca poznejših; reprodukcija je le senca originala
● knjiž. na družino je legla senca postala je zaskrbljena, žalostna; knjiž. na njeni vesti ni ležala nobena senca ni storila nobenega slabega, ničvrednega dejanja; bati se lastne sence bati se vsega brez razlogov, biti plašljiv; pog. ne delaj mi sence umakni se, ker mi s svojim telesom zaslanjaš svetlobo; ekspr. ti dogodki mečejo senco nanj ga kažejo slabšega, kot je; ekspr. razpršila sta sence, ki so ležale med njima pojasnila nesporazume, razrešila spore; ekspr. stopil je iz sence postal je opažen, pomemben; ekspr. biti, ostati, živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; imela je črne sence pod očmi modrikaste polkrožne lise zaradi utrujenosti, slabokrvnosti; ekspr. grozeča senca vojne nevarnost; ekspr. prepirati se za oslovo senco za nepomembne, nevažne stvari; srebrne sence na vekah oči polepšajo na veke naneseno ličilo srebrne barve; ekspr. zdaj je le še senca samega sebe zelo se je (telesno, duševno) spremenil; vznes. oditi v kraljestvo senc umreti; vlada v senci vlada, ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah; nesreča se ga drži kot senca pogosto je nesrečen; hodi, plazi se kot senca počasi, brezvoljno; postal je tak kot senca zelo shujšan, bled; spremlja ga kot senca je vedno v njegovi družbi; neopazno, tiho hodi za njim
♦ geom. nasebna na ploskvi, skozi katero naj bi svetlobni žarki izstopali, odsebna senca na tvorbi, ki jo povzroča del te tvorbe ali druga tvorba; med. senca bolezenska sprememba na pljučih, vidna na rentgenskem posnetku kot svetla lisa
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
sénca -e ž (ẹ̑) opaziti ~o za seboj; umakniti se v ~o; ležati v ~i; radarska ~; ~e dreves, hiš; temperatura zraka v ~i; polit. žarg. vlada v ~i |vlada opozicijske stranke|; poud.: Pokazal ni niti ~e strahu |niti malo, nič|; biti, ostati, živeti v ~i |biti neopažen, nepomemben|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Vezljivostni NG
sénca-esamostalnik ženskega spolaPREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
- neosvetljeni del predmeta, bitja
- senca česa/koga
- , senca pod/nad čim
- , senca pred čim
- obris pojava
- senca koga/česa
- , senca nad/pod čim
- , senca pred čim
- , senca okoli česa/koga
- ekspresivno, navadno s prilastkom malenkost
- senca koga/česa
- senca na
Celotno geslo
Frazemi
sénca Frazemi s sestavino sénca:
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]
báti se lástne sénce, kàkor sénca, kot sénca, právda za ôslovo sénco, právdati se za ôslovo sénco, prepír za ôslovo sénco, prepírati se za ôslovo sénco, sledíti kómu kot sénca, sprémljati kóga kàkor sénca, sprémljati kóga kot sénca, ustrášiti se lástne sénce, v sénci smŕti, zasledováti kóga kot sénca, živéti v sénci [kóga/čésa]
Celotno geslo
Etimološki
sẹ̑nca -e ž
Pleteršnik
sẹ̑nca, f. der Schatten; v senci ležati; senco komu delati; vedno ga spremlja kakor senca; črna s., der Kernschatten, Cig. (T.).
Prekmurski
sènca -e ž senca: Kako ſzencza ſzo KŠ 1754, 240; Prejde hitro cslovik tvoj dén kako ſzencza SŠ 1796, 10; od drevja duga szencza le'zála AI 1875, kaz. br. 7; da ſze pod nyegovov ſzenczov fticze nebeſzke morejo gnejzditi KŠ 1771, 113; pren. naj pridoucsega Petra li ſzencza obſzencza ſteroga ’nyih KŠ 1771, 354; nego i onim, ſteri vu ſzmrti ſzencze dr'zélaj ſzidijo KŠ 1754, 12a; pri ſterom nega preminyávanya, ali preobrnyávanya ſzencze KŠ 1771, 746; Ki példi i ſzenczi ſzlü'zijo ti nebeſzki dugoványov KŠ 1771, 683; Sztarino tere novina, ſzénczo obláda pravicza KM 1783, 62; i tim ſzedécsim vu dr'zeli i ſzenczi ſzmrtnoj KŠ 1771, 12; i pod ſzénczov tvoje obrambe 'ſivémo KM 1783, 128
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
senca samostalnik ženskega spola
Vorenc
senca ž, F14, adumbrare, ſénzhiti, ſénzo délati, ẛazherkati, temnú ſturiti; ad vmbram, po ſénzi; inopacare, ṡaſenzhiti, ſenzo ſturiti; inumbrare, ṡaſenzhiti, ſenzo ſturiti; opacitas, ſénzhina, temnúſt od ſénze; opacum frigus, mraṡ od ſénze; praeumbrare, pred ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſénzo ſturiti; sciathericon orologium, ta ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kaṡhe; ſolanum, -ni, nozhna ſénza; umbra, -ae, ſénza; umbrare, ſénzo narejati; umbrifer, -ra, -rum, kar ſenzo déla; vesperi umbrae, vezherne ſenze; viridis umbra, ſenza s'selenîá, s'ṡeleniga veya
Svetokriški
senca -e ž 1. senca: ſenza im. ed. S. Rocha je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſama ſeniza im. ed. Petrava ſledniga bolnika je oſdravila ǀ li ena Seniza im. ed. je bila vni oblak, Kateriga jest nekadaj ſim vidil ǀ ozheſsa ſe ſo ijm bila noter uderla, shnable pak blede, inu zherne od lakoti ſo imeli, kakor ena ſiniza im. ed. po mesti ſo hodili ǀ obene shkode ne ſturij, inu ſenze rod. ed. velike ne della ǀ So rezhy tiga ſvejta perglihane roshi, travi, sheliſzhi, pereſi, ſenizi daj. ed., prahu, vodi, peinam ǀ Zhlovek pak je perglihan ſenzi daj. ed. ǀ gre inu popoti ſe v'eno ſenizo tož. ed. poſtavi ǀ oblak, kateri ym je ſenzo tož. ed. dellal ǀ k ſadnimu saſpi veni ſenzi mest. ed. ǀ ga najde veni ſenizi mest. ed. dremat ǀ pod ſenzo or. ed. figoviga flaishtra 2. zelo majhna količina: ſtukrat raishi bi hotela umrejti kakor pak nuzat takorshne rezhy, katere eno ſenzo tož. ed. imajo te ſuper vere 3. prispodoba: ſo bly ena ſenza im. ed., ali figura offra S. Mashe ǀ offrij stariga Teſtamenta ſo li bili ena ſeniza im. ed. naſhiga offra ǀ eno ſenzo tož. ed. Nebeſkiga Krajlevſtua pokaſal ǀ je hotel eno ſenizo tož. ed. tega iſvelizhajnje ſvoym Iogrom pokasat ǀ skuſi ſenze tož. mn., inu figure je taiſtu oſnanil
Celotno geslo
Megiser
senca -e samostalnik ženskega spola
Besedje16
senca sam. ž ♦ P: 29 (TE 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
SLA 1
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Geografija
Število zadetkov: 18
Dostopnost