Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
sejáti1 sêjem nedov., sêj in sèj; sejál (á ȇ)
1. dajati seme v zemljo, da bi vzklilo: sejati pšenico, repo; sejati s strojem; sejati v vrste; sejati in saditi; plevela je toliko, kot bi ga sejali / sejati seme; sejati nove vrste žita
 
gozd. sejati na krpe na manjše, med seboj ločene površine
// enakomerno, v loku trositi seme: ne zna prav sejati; hodil je po brazdah in sejal / ekspr. letalo je sejalo bombe, letake spuščalo; pren., ekspr. sonce seje žarke nad dolino
// ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: sejati ljubezen, prepir, sovraštvo; sejati strah med ljudi; s svojimi govoricami je sejal zmedo in negotovost / sejati laži
2. delati, da pride kaj skozi sito: sejati moko; pesek so dvakrat sejali
● 
ekspr. krogle so sejale smrt množično ubijale; knjiž. kdor seje veter, bo žel vihar kdor povzroča kaj slabega, se mu to povrne v še večji meri; preg. kar kdo seje, to bo tudi žel
    seján -a -o:
    gosto, redko sejane rastline; spomladi sejano žito; dvakrat sejan pesek
SSKJ²
sejáti2 sêjem nedov., sejàj sejájte in sêj in sèj sêjte; sejál (á ȇ)
ekspr. imeti sejo, seje: komisija je sejala vse popoldne; kar naprej sejejo
Pravopis
sejáti1 sêjem nedov. sèj/sêj sêjte, -óč, -áje; -ál -ála, -át, -án -ána; sejánje; (-àt) (á ȇ) kaj ~ moko; ~ pšenico; poud. ~ prepir |povzročati|
Pravopis
sejáti2 sêjem nedov. -àj -ájte in sèj/sêj sêjte, -óč, -áje; -ál -ála, -át, -án -ána; sejánje; (-àt) (á ȇ) polit. žarg. imeti sejo, seje
Celotno geslo Sinonimni
sejáti1 sêjem nedov.
kaj dajati seme v zemljo, da bi vzklilo
SINONIMI:
knj.izroč. nasevati, knj.izroč. posevati1
GLEJ ŠE SINONIM: širiti, zanašati
Celotno geslo Sinonimni
sejáti2 sêjem nedov.
GLEJ SINONIM: sestankovati
Celotno geslo Pregovori
sejati je sestavina izrazov
Kar seješ, to žanješ, Kdor seje veter, žanje vihar
Celotno geslo Etimološki
sejáti1 sẹ̑jem nedov.
Celotno geslo Etimološki
sejáti2 sẹ̑jem nedov.
Pleteršnik
sẹjáti, -sẹ̑jem, vb. impf. 1) säen; gosto, redko s.; pšenico po ledu s. = sich vergeblich bemühen, Cig.; — prepir s. med ljudi; — denar s., mit dem Gelde wüsten, Cig.; — bolezen s., eine Krankheit durch Ansteckung verbreiten, Cig.; — 2) mit dem Sieb reinigen, sieben, reitern; moko s.; s. phano rudo, das gepochte Erz rädern (mont.), Cig.; — 3) kolo, voz seje, das Rad, der Wagen gleitet oder wackelt hin und her, Dol.; — praes. sẹ̑jam, Mik., ogr.-Valj. (Rad); škrjančku pojejo otroci: Sej, sej, sejaj sejaj! Pjk. (Črt.); Veter veja, s snegom seja, Npes.-Vraz.
Prekmurski
sèjati -am nedov. sejati: Szejjati Vetni KM 1790, 95; one ne ſzejjajo KŠ 1771, 20; 'zenyas, gde ſzi nej ſzejjao KŠ 1771, 85; I gdabi on ſzejjao KŠ 1771, 42; Naj kak sehaš tak ženyaj BJ 1886, 12; vö je ſou ſzejács ſzejat KŠ 1771, 111; pren. da nebi szváje szemena szejjati dáo KOJ 1848, 29; Nepriáteo pa ſteri je eta ſzejao KŠ 1771, 45; Csi ſzmo mi vám ta dühovna ſzejjali KŠ 1771, 506
sèjati se -am se povzročati, da se kaj pojavi: ſzejaſze vu ſzkvarjenoſzti KŠ 1754, 140; Szád pa pravicze ſze vu méri ſzejja KŠ 1771, 751
sejajóuči -a -e sejajoč: priſzpodobno je králeſztvo nebeſzko csloveki ſzejjajoucsemi dobro ſzemen KŠ 1771, 43
sèjani -a -o sejan: Stero je pa vtrnye ſzejjano, to je té KŠ 1771, 43
Celotno geslo Pohlin
sejati [sejáti sẹ̑jem] nedovršni glagol

sejati

Celotno geslo Hipolit
sejati glagol

PRIMERJAJ: sejan

Celotno geslo Hipolit
sejati glagol

GLEJ: sijati

Vorenc
sejati nedov.F24, adagia sunt: kakòr ſo ſjali, taku bodo ẛhèli; cribrareſjati ṡkuṡi reſhetu, reſhetati, ozhiniti; diſsererereſjati, ſem ter tám ſjati; incernereṡkuṡi ſytu ſjati; insitortá kir zeipi, ſady, ſeye; intersererev'meis ſjati, v'meis ſaditi, v'meis ṡméſhati; isatis, -tisenu ṡeliṡzhe ṡa plavu farbanîe, ſe verteh ſeye, kateri ſuknu farbajo ga poṡnajo; medica, -aeenu ṡeliṡzhe kakòr grahor, ſe ſeye ṡhivini h'karmi; napina, -aenyva, proſtor, ali meiſtu, kir ſe reipa, ali kolṡzhiza ſeye; pollinarium cribrumſitu ṡa moko ſjati; praeserenaprei ſjati; proseminareſem ter tám ſjati, vun reſjati; rapina, -aetudi enu meiſtu kir ſe reipa ſeye; reseminareṡupèt ſjati, preſjati; reserereṡupèt ſaditi, ali ſjati; restibilis agernyva, katera ſe vſaku leitu ſeye; sator, -orisſeiviz, kateri ſeye, ali ſady; sementicus, -a, -umkar ſe puſty ſjati, ali ṡaſjati; semen spargereſjati; seminareſjati; sererepoſjati, ſjati, ſiati, ſjanîe [str. 265]; subserereṡdaici ṡa enim ſjati, ali ſaditi; viciarium, -rÿnyva ṡa graſhizo, kir ſe grahoviza ſeye
Svetokriški
sejati -jem nedov. sejati: Adam je bil ta ner pervi, katiri je bil ſazhel ſemlo koppat, inu ſeiat nedol. shitu ǀ ſe pofliſsa dellat, koppat, orat, inu seiat nedol. ǀ velik greh je pohujshane dati, inu v' mej pshenizo teh nedolshneh, lulko tiga greha ſejati nedol. ǀ ſe pergliha enimu ſejauzu, katiri je shal dobru shitu ſeiat namen. ǀ kulikain terpi kadar orje, ſeje 3. ed., inu shajnie ǀ ta kateri ſeje 3. ed., leta tudi shajnie ǀ temuzh ſeie 3. ed. ſaurashtvu, inu poboj ǀ My fliſſik ob ſvojm zhaſſu dellamo, ſejemo 1. mn., ſe pomujamo ǀ nezh neperſſainete, de ſi lih ſeiete 2. mn. ǀ Sabſtoin Pridigarij ſejete 2. mn. ſeme boſhje beſsede ǀ one neſejejo +3. mn., neshajneio ǀ nej ſi li ti dobru ſeme ſejal del. ed. m na tvojo nyvo ǀ Seranus kadar je ſvojo nyvo ſial del. ed. m, sa Purgar Maſtra je bil isvolen ǀ je oral, koppal, inu ſyal del. ed. m ǀ ſo na mejſti njega orali, ſiali del. mn. m, inu nyve obdelali
Celotno geslo Megiser
sejati nedovršni glagol
Besedje16
sejati glag. nedov. ♦ P: 20 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, BH 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
SLA 2
sejati
Črnovrški
sejati
Število zadetkov: 21