rokovnjáč -a m (á)
1. v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi: preganjati rokovnjače
2. slabš. malovreden, ničvreden človek: s temi potepuhi in rokovnjači se ne boš družil / kot psovka vrni mi denar, ti rokovnjač
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
rokovnjáč -a m z -em člov. (á) poveljnik ~ev; slabš. |malovreden, ničvreden človek|
rokovnjáčka -e ž, člov. (ȃ)
rokovnjáčev -a -o (á)
rokovnjáčka -e ž, člov. (ȃ)
rokovnjáčev -a -o (á)
Celotno geslo
Sinonimni
rokovnjáč -a m
v prvi polovici 19. stoletja pripadnik med seboj povezanih, organiziranih skupin, ki se ukvarjajo z ropanjem zlasti premožnih ljudi
SINONIMI:
GLEJ ŠE SINONIM: ničvrednež
Celotno geslo
Etimološki
rokovnjáč -a m
Pleteršnik
rokovnjáč, m. der Landstreicher, der Vagabund; rokovnjači so bili na Gorenjskem v veliko družbo zedinjeni berači, tatje in razbojniki; — prim. rokovnik 2).
Število zadetkov: 5
Dostopnost