Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
redôvnik -a m (ȏ)
član samostanskega, verskega reda: postati redovnik; frančiškani, kartuzijani in drugi redovniki
Pravopis
redôvnik -a m, člov. (ȏ)
redôvnica -e ž, člov. (ȏ)
redôvničin -a -o (ȏ)
Celotno geslo Sinonimni
redôvnik -a m
član katoliškega verskega redapojmovnik
SINONIMI:
star. redovni brat
Celotno geslo Etimološki
redọ̑vnik -a m
Pleteršnik
redovník, m. der Ordensmann, der Mönch, Alas., Cig., Jan., ogr., kajk.-Valj. (Rad); — tudi: redǫ̑vnik.
Prekmurski
redovník -a m
1. redovnik: Barát, klosterszki Redovnik KOJ 1833, 152; Vszi ſz. Redovniczke KM 1783, 95; Kloster zacsne zidati za Redovnike KOJ 1848, 11
2. duhovnik: poszlüjhni áldüvajocsega Redovnika molitve KM 1783, 108; ſteri je eſcse nej vadlüvao pred Redovnikom KM 1783, 75; Dávas modre redovnike Na vmárjanye krivicze KAJ 1848, 309
Število zadetkov: 6