Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
redákcija -e ž (á)
1. glagolnik od redigirati: zaključiti redakcijo časopisa, večernih poročil / izdati pisateljevo zbrano delo v redakciji znanega strokovnjaka; poveriti komu redakcijo besedila, pravilnika / jezikovna, stilna redakcija
2. vsaka od jezikovno, vsebinsko spremenjenih oblik kakega dela; oblika, inačica: prebrati končno redakcijo predloga; ohranila se je vrsta redakcij
 
jezikosl. makedonska, ruska redakcija cerkvenoslovanskega spomenika cerkvenoslovanski spomenik z makedonskimi, ruskimi jezikovnimi posebnostmi
3. uredništvo: biti zaposlen v redakciji / filmska redakcija televizije; športna, zunanjepolitična redakcija; tehnična redakcija / redakcija je članek odklonila; sestanek redakcije / stopiti v redakcijo
Pravopis
redákcija -e ž (á) ~ časopisa; opraviti jezikovno ~o besedila; končna ~ predloga oblika, varianta; športna ~ radia športno uredništvo
Celotno geslo Sinonimni
redákcija -e ž
GLEJ SINONIM: uredništvo, urejanje
Celotno geslo Etimološki
redákcija – glej redigȋrati
Pleteršnik
redákcija, f. uredništvo, die Redaction, Cig., Jan., nk.
Jezikovna
Poimenovanja redakcij – »kulturna ali Kulturna redakcija«

Zanima me, kakšno je vaše stališče o uporabi velike začetnice pri oznakah redakcij časopisnih ali drugih medijev, kot so denimo kulturna redakcija, notranjepolitična redakcija, znanstvena redakcija ... Ali se vam zdi smiselno, da se take oznake pojmujejo kot lastna imena redakcij in se zato pišejo z veliko začetnico (Kulturna redakcija, Znanstvena redakcija)? So redakcije pri tej odločitvi popolnoma svobodne?

Število zadetkov: 6