Fran

razsvetlíti -ím dov., razsvétli in razsvêtli; razsvétlil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da postane kaj svetlo, vidno: razsvetliti mesto, ulico; sobo je razsvetlila močna luč; kraj snemanja so razsvetlili z reflektorji; slavnostno razsvetliti / blisk je razsvetlil temo; sonce je razsvetlilo zasnežene vrhove; nebo se je razsvetlilo; brezoseb. zgodaj se je razsvetlilo; pren., ekspr. nasmeh mu je razsvetlil obraz
2. s poučevanjem, izobraževanjem doseči, da kdo misli, dela brez predsodkov, razumno: razsvetliti kmete, mladino / knjige naj bi ljudi razsvetlile in poplemenitile
3. razjasniti1, pojasniti: študija skuša razsvetliti nekatere nejasnosti pesnikovega ustvarjanja
4. navadno v zvezi s sveti Duh, v krščanskem okolju povzročiti, da kdo kaj (jasno) spozna, se prav odloči: sveti Duh naj ga razsvetli

razsvetljèn -êna -o
1. deležnik od razsvetliti: pripadal je krogu razsvetljenih ljudi; razsvetljene ulice; slavnostno razsvetljen
2. nanašajoč se na razsvetljenstvo: razsvetljeni vladar / razsvetljeni absolutizem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetlíti -ím dov. razsvétlil -íla, nam. razsvetlít/razsvetlìt; razsvetljênje; drugo gl. svetliti (í/ȋ í) koga/kaj ~ mesto; redk. ~ nekatere podrobnosti pojasniti
razsvetlíti se -ím se (í/ȋ í) Nebo se je razsvetlilo; brezos. Zgodaj se je razsvetlilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetlíti -ím dov.

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024

razsvetlīti – glej svétel1

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, beleuchten; njegovo bliskanje razsvetli svet, Trav.-Valj. (Rad); r. se, licht werden; — erleuchten; r. človeku pamet; — beleuchten (fig.); aufklären; da vam vse bolj razsvetlim, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetliti [razsvetlīti razsvetlím] dovršni glagol

doseči, da kdo misli jasno, razumno; razsvetliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetliti (resvetliti) glagol

PRIMERJAJ: razsvetljejoč

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

razsvetliti dov., lucidare, reſveitliti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetliti -im dov. razsvetliti, prosvetliti: ſam G. Bug skuſi ſvojo ſveto gnado samore reſvetliti nedol. tiga greshniga zhloveka ǀ kakor ta ogin resvetli 3. ed., vshgè, inu szhisti ǀ on je taiſta ſvetla lampa, katera Nebeſsa resfetli 3. ed. ǀ tu rumenu ſonze sjutru na nebeſſyh ſe prikashe, ter to temno semlo ſvojo lepo sfetlobo resfetli 3. ed. ǀ kakor ta ogin tesfetli 3. ed. kar je temniga, resgreje kar je smersliga ǀ reſvetli vel. 2. ed. naſho temno pamet ǀ Bug tudi je bil reſvetlil del. ed. m njega oblizhe kakor letu rumenu sonze ǀ Gdu je meni slepe ozhy moje resvetlil del. ed. m, inu is leteh temniz reishil razsvetliti se razsvetliti se: njega temne ozhy ſe reſvetlè 3. mn. de sposnaio nuz, inu Sad teh zhednosti

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetliti (razsvetliti/raz svetliti) glag. dov. ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.

razsvetliti ► resˈvetl’it -l’in dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 1. 5. 2024.