Zadetki iskanja
razžáljeni -ega m, člov. (á; ȃ) usoda ~ih
razžáljenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
z nevljudnim, nespoštljivim dejanjem, govorjenjem povzročiti čustveno prizadetost: ni je hotel razžaliti; razžaliti očeta; javno razžaliti koga / te besede so ga zelo razžalile / razžalil je njegovo čast, dostojanstvo
- razžáljen -a -o:
bil je razžaljen; razžaljena ljubezen; sam.: usoda trpečih in razžaljenih