ránjen -a -o; bolj ~ (á; ȃ) ~ vojak; biti ~ v roko
ránjeni -ega m, člov. (á; ȃ) pomagati ~emu
ránjenost -i ž, pojm. (á; ȃ)
Zadetki iskanja
Pravopis
Pleteršnik
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
ranjen del., F8, cicatricosus, vus ranîen, polhen rán; consauciatus, ranîen; descobinatus, poréẛan, ranîen; inviolabilis, -le, neomadeṡhliu, tu kar ſe ne more nazheti, ranîenu biti, ali poṡhkoditi; mortiferè vulneratus, do ſmerti ranîen; sauciatus, -a, -um, vel saucius, -a, -um, ranîen, ṡbyen, do kryvi pobyen; vulnerare, raniti, raneniga ſturiti, poréṡati; vulneratus, -a, -um, ranîen, pobyen
Svetokriški
ranjen -a prid. ranjen: Chriſtus JESUS je ranen im. ed. m ſa volo nashih grehou ǀ Rajnen im. ed. m je s'ſtrelo tiga paklenskiga Loviza ǀ Ielen, kakor pozhuti, de je vſtrelen, inu ranjen im. ed. m ǀ kakor ta raneni im. ed. m dol. jelen ſvojo rano v' frishnim ſtudenizu oprati ǀ kadar ta rajnani im. ed. m dol. Lazarus je leshal pred hisho tiga bogatiga mosha ǀ ſim neuſmilenu ranena im. ed. ž, reſtargana, inu ſeshgana ǀ ta nedolshna resniza vſa rajnena im. ed. ž je bila okuli padla ǀ pozhuti de je mozhnu ranenu im. ed. s is ſtrelo te lubesni njegou ſerze ǀ vſy glidi na pomuzh tej raneni daj. ed. ž nogi priti ſe pofliſsaio ǀ od resbojnikou raneniga tož. ed. m ži. zhloveka je bil na ſvojo shivino poſſadil ǀ de bi oſdravil to raneno tož. ed. ž priatelzo vasho ǀ oblizhe je imela kryvavu, inu ranenu tož. ed. s ǀ kakor de bj bilij bolni, inu raneni im. mn. m ǀ tedaj tudi my raineni im. mn. m s' ſtrelo te kuge ǀ kakor tij ranjenij im. mn. m ſo v'to kazho pogledali prezei ſo osdravili ǀ velika lukesan, katero je imel Ceſſar Auguſtus pruti tem bolnem, inu renenam daj. mn. sholnerjom ǀ vshe krish je na ſvoie ſvete ranane tož. mn. ž rame vſel ǀ ſvoje S. roke na Chrishi reſpete krijvave, prebodene, inu ranene tož. mn. ž nam kashe
Celotno geslo
Megiser
ranjen deležnik
Besedje16
ranjen del. ♦ P: 21 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DM 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)
SSKJ²
raníti in rániti -im, tudi rániti -im dov. (ī á ā; á ȃ)
povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo
// ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti
povzročiti rano, rane: med pretepom je ranil več ljudi; raniti žival; raniti do krvi; raniti se ob oster rob; raniti v roko; raniti z nožem, ugrizom; krogla ga je močno, ekspr. težko ranila / smrtno se raniti / raniti drevo
// ekspr. povzročiti duševno bolečino, trpljenje: ranil jo je z nepremišljenimi besedami; njen posmeh ga je ranil do živega, do dna srca zelo / raniti nečimrnost, ponos koga prizadeti
- ránjen -a -o:
biti ranjen v roko; ranjen ponos; ranjen vojak; iz ranjene smreke teče smola; od ljubezni ranjeno srce; smrtno ranjen; sam.: pomagati ranjenemu
Število zadetkov: 8
Dostopnost