Zadetki iskanja
1. nekdaj pooblaščenec, zastopnik: vse njene zadeve je urejal prokurator; tožnika je na sodišču zastopal prokurator
2. pri starih Rimljanih cesarjev namestnik v provinci: bil je prokurator v Judeji
♦ pravn. državni prokurator do 1929 vodja državne prokurature; finančni prokurator do 1928 vodja finančne prokurature; zgod. komorni prokurator v stari Avstriji pravobranilec v pravdah, ki zadevajo pravice in koristi vladarja, države, dežele ali dobrodelne ustanove
prokurátorka -e ž, člov. (ȃ) pravn. pooblaščenka, zastopnica
prokurátorjev -a -o (ȃ) pravn.
prokurátoričin -a -o (ȃ) pravn.