Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
prijémati -am tudi -ljem nedov. (ẹ̑)
1. delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo: v zadregi je prijemal gumbe na obleki; močno, sunkovito prijemati / prijemati koga za roko; od bolečin se je prijemala za glavo / s prsti, z rokami prijemati
2. delati, da je kaj tesno obdano z deli česa: prijemati s kleščami; prijemati znamke s pinceto / čeljusti stroja so prijemale in drobile kamenje
// prihajati v tesen stik z deli česa: spodnji del ključa prijema v ključavnico / gume dobro prijemajo na suhem cestišču
3. s pritiskanjem na kaj onemogočati (enakomerno) gibanje česa: kolesa nekaj prijema, zato se ne vrtijo
4. trdno se nameščati v podlago: skala je krušljiva, zato klini slabo prijemajo; v trhli deski vijaki ne prijemajo
5. jemati komu prostost: kmalu so začeli prijemati napredne ljudi
6. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastopanje telesnega, duševnega stanja, kot ga določa samostalnik: spet me prijema kašelj; večkrat ga prijemajo krči; otroka je prijemala zaspanost
// izraža nastop razpoloženja, kot ga določa sobesedilo: kaj te prijema; brezoseb. prijema me, da bi se razjokal / brezoseb. prijema jih, da bi povedali resnico radi bi
7. ekspr. odločno, z grožnjami izražati nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja: prijemal je učence zaradi izostankov; prijemajo ga, ker je zapravil toliko denarja
// zahtevati od koga, da kaj pove, naredi: prijemati dolžnike, naj vrnejo denar; prijemali so jih, kdo je sodeloval pri kraji / čeprav ga bodo ostro, trdo prijemali, ne bo nič izdal
8. pog. učinkovati, delovati: ta zdravila pri njej ne prijemajo več / preizkusiti bo treba, kako prijemajo zavore
9. rib. jemati vabe: v takem vremenu ribe ne prijemajo; pren. ženske na njegovo govorjenje ne prijemajo
● 
ekspr. prijemati koga za besedo zahtevati, da obljubo izpolni; ekspr. postajal je močnejši in prijemal je tudi za nekatera dela jih opravljal; ekspr. za glavo se je prijemal, ko je izvedel resnico bil je (neprijetno) presenečen, začuden; ekspr. ne prijemajte za orožje ne začenjajte se bojevati, pripravljati se na boj; ekspr. smejal se je, da se je za trebuh prijemal zelo se je smejal
♦ 
čeb. smreka že prijema začenja mediti
    prijémati se 
    1. podpirati se, opirati se s prijemanjem česa: prijemal se ga je, da ne bi padel; tako mu je bilo slabo, da se je pri hoji prijemal za ograjo
    2. pojavljati se tesno okrog česa: bluza se preveč prijema telesa
    3. ob dotiku s kako stvarjo ostajati na njej: lasje se prijemajo potnega čela; testo se prijema rok; žvečilni gumi se prijema na zobe / zdrob se pri kuhanju rad prijema
    4. začenjati rasti, poganjati korenine: na novo posajeno drevje se že prijema; hitro se prijemati
    5. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: prijema se ga nervoza; počasi se je vseh prijemala dobra volja / prijema se me strah, da se je zgodila nesreča / prijema se ga gripa obolel bo za gripo
    ● 
    ekspr. ogenj se prijema tudi hiše tudi hiša začenja goreti; ekspr. vino se ga že prijema postaja pijan
Pravopis
prijémati -am tudi prijémati -ljem nedov. -aj -ajte tudi -i -ite, -ajóč tudi -óč, -áje; -an -ana; prijémanje (ẹ̑; ẹ̑) koga/kaj ~ gumbe na obleki; poud.: ~ dolžnike, naj vrnejo denar |terjati|; ~ajo ga krči |ima jih|; brezos. ~a ga, da bi se razjokal |rad bi se razjokal|; prijemati koga za kaj ~ človeka za roko; Ribe dobro ~ajo; zdrav. žarg. Ta zdravila pri njej ne ~ajo ne učinkujejo
prijémati se -am se tudi prijémati se -ljem se (ẹ̑; ẹ̑) koga/česa ~ ~ držala in počasi hoditi; Bluza se preveč ~a telesa; prijemati se za kaj ~ ~ ~ ograjo; Drevje se že ~a
Celotno geslo Sinonimni
prijémati -am nedov.
kaj/za kaj delati, da je kaj tesno obdano s prsti, dlanjo
SINONIMI:
knj.izroč. poprijemati
GLEJ ŠE SINONIM: učinkovati
Celotno geslo Vezljivostni G
prijémati -am tudi -ljem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: prijéti 1, 3-6, 8-9
Celotno geslo Etimološki
prijẹ̑mati – glej jemáti, jẹ́ti1, prijẹ́ti
Pleteršnik
prijẹ̑mati, -mam, -mljem, vb. impf. ad prijeti; 1) ergreifen, fassen, packen; s kleščami kaj p.; p. koga (kaj) za kaj; p. koga za roko, za lase; p. vrč za roč; p. za orožje, zu den Waffen greifen; — tatove p., Diebe einfangen; — eingreifen: dobro prijemajo zobje tega kolesa, Cig.; — befallen: zaspanec ga prijema, Cig.; — trdo p. koga, jemanden hart hernehmen; — p. se, sich gegenseitig erfassen: otroci se prijemajo, Cig.; — 2) p. se, erfassen; s kremplji se p. vej, sich an den Ästen ankrallen, Cig.; duri se ne prijemajo, die Thür schließt nicht an, Cig.; — p. se, haften bleiben; prah se prijema obleke, rja se prijema železa, (legt sich an); klebrig sein: prijema se kakor smola; bolezen se prijema (theilt sich mit, ist ansteckend) Cig., Levst. (Rok.), Ravn.; p. se srca, zu Herzen gehen, Jan.; mlade ljudi, ki se jih nedolžnostna lepota in ljubeznívost ne prijema, naj saj taki zgledi le oplaše, Ravn.-Valj. (Rad); — p. se, greifen, anwurzeln (o rastlinah): cepljena drevesca se prijemajo; — p. se, in Angriff nehmen; dela se p.; — p. se nasveta, auf einen Vorschlag eingehen, Levst. (Pril.).
Prekmurski
prijémati -jémlem tudi prijímati -jímlem nedov.
1. sprejemati: Mi, ſteri od drügi kaj dobroga prijémlemo KŠ 1754, 31; Z-vörom nyegovo tejlo ino krv, Kſzebi prijemlimo BKM 1789, 232; Kak dugo bodete krivo szôdili, i oszobe ti hüdi prijémali TA 1848, 68; Szin, ki grejsnoga csloveka kſzebi prijímles KŠ 1771, 847; ete grejsnike kſzebi prijímle KŠ 1771, 221; Nebeſzki zálog kſzebi priemlemo TF 1715, 40; Prijímajte na ſztán edendrügoga KŠ 1771, 711; csi je na ſztán prijímala KŠ 1771, 640
2. razlikovati, ločevati: Oſzobe Boug cslovecse ne prijímle KŠ 1771, 559; Csi pa oſzobe prijímlete KŠ 1771, 748
prijímati se -jímlem se sprejemati se: Nebeszka hrána, vu ſteroj ſze Krisztus prijímle KM 1783, 129
Celotno geslo Pohlin
prijemati [prijẹ̑mati prijẹ̑mam] nedovršni glagol

prijemati

Celotno geslo Hipolit
prijemati (perjemati) glagol
Vorenc
prijemati nedov.F2, capeſsere, capescerepriemati, k'rokam vṡèti; scaber, -ra, -rumoṡter, bodèzh ṡa perjemati
Besedje16
prijemati glag. nedov. ♦ P: 10 (TT 1557, TO 1564, TL 1567, TC 1575, DJ 1575, JPo 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TPo 1595)
Planinstvo
prijémati -am nedov.
Smučanje
prijémati -am nedov.
Črnovrški
prijemati
Celotno geslo Kostelski
prijematipr̥ˈjeːmat -an in -l’en nedov.
Celotno geslo Sinonimni
prijémati se -am se nedov.
Celotno geslo Vezljivostni G
prijémati se -am se tudi -ljem se nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
GLEJ: prijéti se 1-4
5.
knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj lotevati se koga/česa
Prijema se ga nervoza.
Svetokriški
prijemati se nedov. okuževati: nej perpuſtil, de bi kuga ſe periemala del. ed. ž shivine teh Iſraëliterjou (IV, 183)
Besedje16
prijemati se glag. nedov. ♦ P: 2 (KPo 1567, JPo 1578)
Število zadetkov: 19