prijáteljica -e ž (ȃ)
1. ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijateljica; imeti prijateljico; dobra, iskrena, stara, velika, zaupna prijateljica; ženina prijateljica; prijateljica moje mame; prijateljica z učiteljišča / postali sta prijateljici / iron. ti si pa dobra prijateljica / mladostna, osebna prijateljica / kot nagovor draga prijateljica
2. ekspr., s prilastkom kar je komu ljubo, drago: knjige so njegove prijateljice; svoje prijateljice je redno zalivala rože
3. ekspr., navadno s prilastkom ženska, ki ima zanimanje, nagnjenje za kaj: prijateljica narave, živali; bila je prijateljica modnega oblačenja
4. ekspr. dekle, zaročenka: svojo prijateljico je predstavil staršem
● evfem. njen mož ima prijateljico ljubico; evfem. prijateljice noči vlačuge, prostitutke
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
prijáteljica -e ž
ženska, ki je s kom v iskrenem, zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja
SINONIMI:
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Etimološki
prijȃteljica – glej prijȃtelj
Pleteršnik
Celotno geslo
Pohlin
prijateljica
GLEJ: prijatljica
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Svetokriški
prijateljica -e ž 1. prijateljica: Ti ſi vſa lepa moja priatelza im. ed., inu nej obeniga madeſhe nad tabo ǀ raishi bi hotela obeshena biti, kakor tvoja priatelza im. ed. ratat ǀ Odprimi moja luba priateliza im. ed., moja ſeſtra, sakaj moja glava je polna roſſe ǀ Dusha tvoiga Ozheta, tvoje Mattere … tvoiga priatela, tvoie priatelze rod. ed. ǀ de bi oſdravil to raneno priatelzo tož. ed. vasho ǀ cilu te ner lubishi priatelze im. mn. ſo jo sapuſtile ǀ ta Neveſta je per ſebi imela druge priatelze tož. mn. ǀ nikar neſaupat v'priatele, inu v'priatelze tož. mn. 2. ljubica, priležnica: jest imam ushe beſsedo od taiste moje priatelze rod. ed., de shiher k'nij pridem ǀ S. Sacramenti vam nebodo dani, ampak de bote ſlavu dali tej vashi priatelzi daj. ed. ǀ savolo nezhiſtoſti, katero je s'ſvojo priatelzo or. ed. Europo tribal
Besedje16
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Pravopis
prijátelj1 -a m s -em člov. (ȃ) biti komu ~; poud. Gozd je njegov ~ |zavetje|
prijáteljica -e ž, člov. (ȃ)
prijáteljev -a -o (ȃ)
prijáteljičin -a -o (ȃ)
prijáteljica -e ž, člov. (ȃ)
prijáteljev -a -o (ȃ)
prijáteljičin -a -o (ȃ)
Število zadetkov: 13
Dostopnost