pridíh -a m (ȋ) knjiž.
1. rahel vonj česa: vonj vrtnic se je mešal s pridihom cigaretnega dima; mrzel zrak s pridihom smrek in jelk
2. s prilastkom majhna stopnja: preproge dajejo prostoru pridih razkošja / pripovedovati s pridihom ironije nekoliko ironično / z oslabljenim pomenom vse je zavito v pridih brezupnosti
// rahla čustvena obarvanost: njegove besede so imele sovražen pridih; pridih žalosti
● knjiž. ti scenski predmeti ustvarjajo pridih resničnosti videz
♦ jezikosl. izgovor zapornikov z močnim izdihom
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pridíh -a m, pojm. (ȋ) svež zrak s smrekovim ~om; poud. pripoved s ~om žalosti |z majhno stopnjo|; jezikosl. nezveneči zapornik s ~om
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
Število zadetkov: 4
Dostopnost