pričevánje -a s (ȃ)
1. glagolnik od pričevati: oprostili so ga pričevanja
// kar kdo pove kot priča na sodišču: izpodbiti pričevanje; neoporečno, nepristransko pričevanje
♦ pravn. krivo pričevanje
// kar kdo pove kot priča, poznavalec česa: izpovedi in pričevanja sodobnikov; pričevanja o pisateljevem otroštvu
2. kar kaj kaže, osvetljuje: ta knjiga je pomembno pričevanje o življenju naših ljudi; pisana pričevanja o domačem gledališču / za to nimamo zanesljivih pričevanj dokazov
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pričevánje -a s, pojm. (ȃ) oprostiti koga ~a; krivo ~; števn. pisana ~a o zgodovini kraja; neobč. zanesljiva ~a za kaj dokazi
Celotno geslo
Sinonimni
Pleteršnik
pričevȃnje, n. das Ablegen der Zeugenschaft: das Bezeugen; ti, kateri tvoje p. spoznajo, Trub.; tvoje pričevanje je črez vse verjetno, Trav.-Valj. (Rad); — das Zeugnis, Cig. (T.); resnici p. dati, Levst. (Zb. sp.).
Svetokriški
pričevanje -a s pričevanje: poprej Kakor ſo shli v'Vtto tiga prizhuvajnia rod. ed. tu je v'Tempel ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu prizhovajne tož. ed. ǀ poshluſhajte nijh prizhuvajne tož. ed.
Celotno geslo
Megiser
pričevanje -a samostalnik srednjega spola
Celotno geslo
Hipolit
Število zadetkov: 7
Dostopnost