pregovoríti -ím dov., pregovóril; nam. pregovôrit in pregovorít (ī í)
1. z besedami doseči, da kdo
a) spremeni svojo prvotno odločitev: obljubil je, vendar ga lahko še drugi pregovorijo; upajo, da ga bodo pregovorili / ne da se pregovoriti
b) stori kaj prvotno nenameravanega: pregovorili so jo, da je šla na potovanje; pregovoril jih je, da so se vrnili
2. star. spregovoriti: po cele tedne ni z nikomer pregovoril / na cesti jo je pregovoril ogovoril
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
pregovoríti -ím dov., nam. pregovôrit in pregovorít/pregovorìt; drugo gl. govoriti (í/ȋ í) koga/kaj ~ odhajajočega, da se vrne
Celotno geslo
Sinonimni
pregovoríti -ím dov.
koga z besedami doseči, da kdo spremeni svojo prvotno odločitev, stori kaj prvotno nenameravanega
SINONIMI:
ekspr. dobiti, ekspr. izprositi, zastar. napraviti, ekspr. obdelati, knj.izroč. prenagniti, ekspr. pretentati
GLEJ ŠE SINONIM: spregovoriti
Celotno geslo
Vezljivostni G
Celotno geslo
Etimološki
pregovorīti – glej gọ̑vor
Pleteršnik
pregovoríti, -ím, vb. pf. 1) widersprechen: vse mu pregovori, er widerspricht ihm in allem, Mur.; — 2) überreden, bereden; ne da se p.; — 3) durch Sprechen das Schweigen brechen, zu sprechen anfangen; Eva kačo zagleda, kača pregovori, Valj. (Rad); nisem besedice pregovoril, Z.
Prekmurski
pregovorìti -ím dov.
1. spregovoriti: Csi bi te sto vtégno razcsmeriti, prvle neg pregovoris KOJ 1845, 3; Gda na koga pregovorimo KOJ 1833, 136
2. izreči, imenovati: Sto more pregovoriti velika dela Goszpodna TA 1848, 87
pregovorìti se -ím se imenovati se: ali vnogo véksa szo [csüda], kak bi sze pregovoriti mogla TA 1848, 33
1. spregovoriti: Csi bi te sto vtégno razcsmeriti, prvle neg pregovoris KOJ 1845, 3; Gda na koga pregovorimo KOJ 1833, 136
2. izreči, imenovati: Sto more pregovoriti velika dela Goszpodna TA 1848, 87
pregovorìti se -ím se imenovati se: ali vnogo véksa szo [csüda], kak bi sze pregovoriti mogla TA 1848, 33
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
pregovoriti dov., F4, consuadere, pregovoriti, lipú napelati, ſveitovati; perlicere donis, s'dary pregovoriti, nadraſtiti; persuadere, pregovoriti, enimu kai v'glavo vtepſti; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe pustý na dobru pregovoriti
Svetokriški
pregovoriti -im dov. 1. pregovoriti: nikar s'lepim, nikar s'hudim njo nemore pregovorit nedol. ǀ Vna Dekelza ſe puſti s' kusi shenkinge, inu oblube pregovorit nedol. ǀ Ieroboama pregovorij 3. ed. de na mejſti praviga Boga ſapovej hudizha molit ǀ Sa tiga volo nas ble pregovorj 3. ed., inu omezhi volnu, inu poterpeſhlivu preneſti nashrezhe, reve inu bolesni ta poterpeshlivi Job, kakor vſa modruſt Salamonava ǀ Gdu je bil Auguſtina pregovuril del. ed. m, de ſvojo Minichearsko kezerio je bil ſapuſtil ǀ s'leto oblubo bi vezh ludij pregouoril del. ed. m ǀ Judouska Gospoda je bila pregovorila del. ed. ž ta gmain folk, de ima Barabba reshit ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi ſo bily to Firshtinio pregovorili del. mn. m, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil ǀ De bi one Agatho pregovorile del. mn. ž, inu sapelale 2. spregovoriti: bo s'mano aifral, de nebom ſmela s'zhlovekam pregovorit nedol. ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish, ampak de ſe shnym ſpravish, priasnoſt ponovish, de shnym pregovorish 2. ed., de ga posdravish, inu lepu pogledash ǀ s' tvoim blishnim tulikajn zhaſſa nej ſi pregovuril del. ed. m, ga nej ſi posdravil kadar ſi ga ſrezhal
Celotno geslo
Megiser
pregovoriti dovršni glagol
Besedje16
pregovoriti glag. dov. ♦ P: 21 (TE 1555, TT 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Črnovrški
Črnovrški
Celotno geslo
Kostelski
Gledališče
Število zadetkov: 16
Dostopnost