pomóčen -čna -o prid. (ọ̑) zastar.
1. ki je v pomoč: oblegancem so poslali pomočno četo
2. pomožen: izšla je pomočna knjiga za pouk jezika
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
Pleteršnik
pomọ̑čən, -čna, adj. 1) Hilfs-, Aushilfs-, Cig., Jan., Cig. (T.); pomočna črta, die Hilfslinie, pomočno merilce, der Nonius, pomočno znanstvo, die Hilfswissenschaft, Cig. (T.); pomočni škof, der Weihbischof, Nov.; — 2) pomóčən, hilfreich, Mur.; p. biti, behilflich sein, C.
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
Besedje16
SSKJ²
pomočíti -móčim dov. (ī ọ́)
1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo
2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo
3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo
● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila
1. dati kaj v tekočino z namenom, da se ta prime nanj: pomočiti kruh v omako / gosje pero pomočiti v črnilnik / noge je do gležnjev pomočil v toplo vodo
2. (nekoliko) zmočiti: ko je nalival vino, je pomočil prt / pomočiti tla z vodo
3. knjiž. zmočiti s sečem: otrok je pomočil posteljo; pes je večkrat pomočil sobo
● ekspr. svoj nož je nekajkrat pomočil v tujo kri nekaj ljudi je zabodel, ubil; ekspr. le pomočila je ustnice v vino vino je le pokusila
- pomočíti se knjiž.
opraviti malo potrebo: pijanec se je pomočil kar pred vrata
// izprazniti sečni mehur: otrok se je pomočil
- pomóčen -a -o:
v smolo pomočen les; pomočena tla; pomočen s krvjo
Število zadetkov: 7
Dostopnost