pôlnost -i [pou̯nost] ž (ó)
značilnost, stanje polnega: polnost posode / polnost ustnic / barva in polnost glasu
● publ. v polnosti se zavedam slabih strani predloga v celoti, popolnoma
Zadetki iskanja
SSKJ²
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
Pleteršnik
połnọ̑st, f. die Vollheit, die Fülle, Cig., Jan., Krelj; p. želodca, Kast.-Valj. (Rad); od njegove polnosti smo mi vsi vzeli, Dalm.
Celotno geslo
Hipolit
polnost samostalnik ženskega spola
Vorenc
polnost ž, F5, perfectio, popolnamoſt, dodélanîe, obilnoſt, polnúſt; plenitudo, polnoſt, polnúſt; redundare, od polnoſti zhes jiti, napolniti; turgere, od ſitoſti, ali polnoſti ſe napuhniti
Besedje16
Pravopis
pôln -a -o [u̯n]; -ejši -a -e (ȏ ó ó; ó) ~ lonec; publ.: edina ~a oseba v romanu prepričljiva, živa; plačati ~o vsoto celotno; udeležiti se seje v ~em številu vsi; nevtr.: Vreča je ~a; zvrhano ~; do polovice ~; omilj. biti ~ v obraz |debel|; poln česa vrč, ~ vina; zvezd ~o nebo; leto, ~o dogodkov; poud. biti ~ načrtov |imeti dosti načrtov|
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma
pôlni -a -o [u̯n] (ó) geom. ~ kot; ~a luna
pôlno -ega [u̯n] s, pojm. (ó) izprazniti kaj ~ega; poud.: dajati iz ~ega |veliko, radodarno|; Njegove sodbe zadenejo v ~ |so točne, pravilne; so učinkovite|
pôlnost -i [u̯n] ž, pojm. (ó) ~ posode; publ. v ~i se zavedati česa v celoti, popolnoma
Število zadetkov: 8
Dostopnost