pogubljèn -êna -o (ȅ é é) ver. ~ človek
pogubljênost -i ž, pojm. (é) ver.
Zadetki iskanja
Pravopis
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Hipolit
Vorenc
pogubljen del., F4, disperditus, -a, -um, ẛatren, pogublen; perditus, -a, -um, ṡgublen, pogublen; sideratus, -a, -um, ṡatren, pogublen, pokaṡhen, uvel, poſahnên ṡkuṡi vreme; vastatus, -a, -um, pogublen, pogonoblen
Svetokriški
pogubljen -a prid. pogubljen: bosh isvelizhen, ali pak pogublen im. ed. m ǀ kadar en zhlovek ima en hud greshin jeſik je ſnamine, de bo pogúblen im. ed. m ǀ bodi do vekoma pogoblen im. ed. m ǀ vshe sdaunaj bi bil pogluben im. ed. m ǀ Letu je enu gvishnu ſnamine de ta dusha bò pogublena im. ed. ž ǀ de bi ona pogoblena im. ed. ž bila ǀ veliko Mladenizhou je bilu sa volo nje lepote pogublenu im. ed. s ǀ hozhete rajshi do vekoma pogobleni im. mn. m biti ǀ ſakaj na deſni ſtoy kir tij iſvoleni Stoje, inu nikar na levi kir ty pogubleni im. mn. m ǀ kakor de bi vſe pogublene bile im. mn. ž ǀ tudi ſilnu veliku karshenikou bò pogublenih rod. mn.
Celotno geslo
Megiser
pogubljen deležnik
Besedje16
pogubljen del. ♦ P: 26 (TC 1550, TA 1550, TC 1555, TR 1558, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, KPo 1567, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DC 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
SSKJ²
pogubíti -ím dov., pogúbil (ī í)
1. drugega za drugim izgubiti: otroci so ji pogubili vse pletilke; že več rokavic je pogubil; pri selitvi se je več stvari pogubilo / pogubil je že skoraj vse zobe
● ekspr. hotel se je neopazno pogubiti oditi
2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen velike moralne ali materialne izgube, škode: ljubezen ga je pogubila; s svojim dejanjem ga je pogubil; zaradi pijače se bo pogubil
♦ rel. pogubiti človeka povzročiti, da je človek obsojen na večno trpljenje po smrti
3. star. ubiti, usmrtiti: pogubili so ga; dati koga pogubiti
1. drugega za drugim izgubiti: otroci so ji pogubili vse pletilke; že več rokavic je pogubil; pri selitvi se je več stvari pogubilo / pogubil je že skoraj vse zobe
● ekspr. hotel se je neopazno pogubiti oditi
2. ekspr. narediti, povzročiti, da postane kdo deležen velike moralne ali materialne izgube, škode: ljubezen ga je pogubila; s svojim dejanjem ga je pogubil; zaradi pijače se bo pogubil
♦ rel. pogubiti človeka povzročiti, da je človek obsojen na večno trpljenje po smrti
3. star. ubiti, usmrtiti: pogubili so ga; dati koga pogubiti
- pogubljèn -êna -o:
pogubljeni dežniki; bil je pogubljen
Število zadetkov: 8
Dostopnost