Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pogan (256)



  1.      pogán  tudi pogàn -ána m (; á) za kristjane pripadnik vere, ki ne priznava Kristusa za boga: pošiljati misijonarje k poganom / po duhu je ostal pogan // slabš. brezverec, brezbožnik: bil je pravi pogan; preklinja kot pogan
  2.      pogánček  -čka m () ekspr., v krščanskem okolju otrok, ki še ni krščen: pogančka so odnesli h krstu
  3.      poganízem  -zma m () poganstvo: širjenje poganizma / renesančni poganizem
  4.      poganjáč  -a m (á) 1. nar. kdor pomaga čredniku: imeti, iskati poganjača; klici poganjačev 2. redko kdor goni, vodi živino; gonič: poganjači s čredami / poganjači mul
  5.      poganjálo  -a s (á) knjiž., redko 1. kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje; gibalo: notranje poganjalo drame 2. pedal: poganjalo na šivalnem stroju / pritisnil je na poganjalo in odpeljal
  6.      pogánjanje  -a s () glagolnik od poganjati: poganjanje čolna, ladje; poganjanje kolesa / bič za poganjanje konj / poganjanje za srečo / palice za poganjanje s smučmi
  7.      pogánjati  -am nedov. () 1. delati, povzročati, da se kaj giblje, premika: potok poganja mlin in žago; čoln je poganjal z vesli; poganjati kolo, šivalni stroj / vrtiljak so poganjali z rokami / poganjati meh, pedal // delati, povzročati, da se kaj zelo hitro giblje, premika: kar naprej je poganjal konja; nepreh. vso pot je poganjal; pren., ekspr. režiser je dogajanje spretno poganjal 2. delati, povzročati, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: vsak dan poganja živino na pašo 3. delati, povzročati, da kaj opravlja, izpolnjuje kako nalogo: jedrsko elektrarno poganja atomska energija; napravo poganja električni motor // delati, povzročati, da kaj kam pride: srce poganja kri po žilah / črpalka poganja vodo po ceveh 4. nav. ekspr. delati, povzročati, da pride kdo v določeno stanje; gnati: glad ga poganja v obup; ne vedo, kaj ga je poganjalo v smrt / nasprotujoča si stališča jih poganjajo v spore 5. ekspr. poditi, odganjati: ostani, saj te nihče ne poganja; poganjati koga od hiše 6. delati poganjke: vrtnice lepo poganjajo; bujno poganjati // delati, povzročati, da iz česa kaj nastaja: repa poganja cime; seme poganja kal / veje že poganjajo liste // začenjati rasti: brada mu že poganja; zvončki že poganjajo / med skalami poganjajo zvončnice; pren., ekspr. vsepovsod poganjajo nove šole ● star. pod skalo poganja studenec izvira; knjiž. njegovo delavnost poganja misel na zaslužek povečuje, stopnjuje; ekspr. poganjati dneve v brezdelju preživljati; pog., ekspr. v študentskih letih ga je precej poganjal je počenjal neumnosti, lahkomiselnosti; ekspr. sram mu poganja kri v lica od sramu zardeva; ekspr. to mu poganja strah v kosti ga straši, vznemirja; zastar. ves čas ga poganja k učenju naganja, priganja; ekspr. po gostilnah poganja težko prisluženi denar zapravlja s pijačo, pijeetn. poganjati obroč otroška igra, pri kateri se poganja obroč pogánjati se 1. s silo, sunki se premikati z enega mesta na drugo: poganjal se je od drevesa do drevesa; riba se je poganjala za mušicami / ekspr. tekmovalci so se poganjali z najvišjega naleta skakali; pren., ekspr. oblaki se poganjajo po nebu 2. izredno si prizadevati za kaj; gnati se: poganjati se za pravico; dolgo se je poganjal za službo; preveč se poganja, da bi napredoval 3. knjiž. dvigati se, kipeti: zvoniki se poganjajo proti nebu poganjajóč -a -e: poganjajoč živino, je prepeval; poganjajoči brki; poganjajoče trobentice
  8.      pogánjek  -jka m () 1. razvit listni ali cvetni popek, sestavljen iz stebla in listov: drevo že dela poganjke; odrezati poganjke; poganjki grmičja; rast poganjkov / cvetni, listni poganjki; dolgi, kratki poganjki; pren., ekspr. z njim je šel v grob zadnji poganjek te stare rodbine ♦ bot. nadomestni ali adventivni poganjek ki zraste iz starega tkiva; stranski ali lateralni poganjek ki raste ob strani debla, vej 2. kar začenja rasti: na bradi in pod nosom je opazil prve poganjke 3. ekspr., navadno z rodilnikom prvi pojav tega, kar se začenja razvijati ali ima možnosti za razvoj; kal: poganjki ljubezni, sovraštva / poganjki umetniške ustvarjalnosti
  9.      pogánka  -e ž () ženska oblika od pogan
  10.      pogánski  -a -o prid. () nanašajoč se na pogane ali poganstvo: poganski bogovi / poganska verovanja in vraže / poganska področja pogánsko prisl.: pogansko živeti
  11.      pogánstvo  -a s () za kristjane pripadnost veri, ki ne priznava Kristusa za boga: poganstvo in krščanstvo // miselnost, kultura, ki temelji na tej veri: posamezna področja so se oklepala poganstva
  12.      popogániti  -im dov.) za kristjane narediti kaj pogansko: popoganiti prebivalce; ljudje so se popoganili
  13.      adventíven  -vna -o prid. () bot. ki zraste iz starega tkiva, nadomesten: adventivni poganjek, popek; adventivne korenine / na železniških razkladališčih najdemo adventivno floro zaneseno, priseljeno od drugod
  14.      àjd  ájda m, im. mn. ájdi in ájdje ( á) star. 1. pogan: naj bo ajd ali kristjan 2. redko velikan: bil je ajd po rasti in moči ◊ etn. ajdje po ljudskem verovanju velikani, ki so živeli pred človeškim rodom
  15.      ájdovstvo  -a s (á) star. poganstvo: odreči se ajdovstvu
  16.      ájs  medm. () klic volu na levo!: poganjal je: ajs, aaajs!
  17.      avtomobílček  -čka m () 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
  18.      bájka  -e ž () 1. lit. pripoved o poganskih bogovih in drugih bajeslovnih bitjih: zbirati ljudske bajke 2. ljudska zgodba o nenavadnih pojavih in dogodkih: o tem dogodku je spletla ljudska domišljija nešteto bajk 3. nav. mn., ekspr. neresnična pripoved, izmišljotina: ne pravi mi takih bajk! o njem je krožilo več neumnih bajk; to so prazne bajke ● knjiž. živeti v kraljestvu bajk prepuščati se domišljiji
  19.      belúš  -a m (ú) sredozemska kulturna rastlina ali njen užitni mesnati poganjek: jesti beluše; štajerski beluš; beluši v solati; nasad belušev ♦ bot. ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; Sprengerjev beluš sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, Asparagus sprengeri
  20.      bíti  bíjem nedov., 3. mn. stil. bijó; bìl (í ) 1. močno, ostro zadevati se ob kaj: dež bije ob okna; plešoče noge bijejo ob tla; debele kaplje so mu bile v lice; veter jim bije v obraz; toča bije po strehi / preh., pesn. kolesa bijejo enakomerno pesem; pren. luč bije v oči; trušč nam bije v ušesa // udarjati z nogo, z roko ob kaj: biti s pestjo po mizi; konji bijejo s kopiti ob tla / konj bije in grize brca; togotno biti okoli sebe 2. dajati komu udarce: bije in udriha; biti do krvi; biti po glavi; bije ga kot živino; biti se po čelu // knjiž., z notranjim predmetom udeleževati se oboroženega boja: biti odločilno bitko; biti boj s sovražnikom; bitke se bijejo; pren. biti hude duševne boje 3. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom naznanjati čas: ima stensko uro, ki bije; preh. njihova ura bije tudi četrti; ura kaže tri in bije dve; pol bije; nar. ura je bila osmo osem; brezoseb. deset je bilo; pravkar bije pet 4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično poganjati kri po žilah: srce mu še bije; srce bije divje, hitro; srce bije kot kladivo / žila komaj še bije / knjiž. kri živahno bije po žilah 5. v zvezi biti plat zvona z udarjanjem na zvon naznanjati nevarnost, nesrečo: ko je videl, da gori, je stekel v zvonik in začel biti plat zvona; brezoseb. plat zvona je bilo; pren. problem ni tako hud, da bi bilo treba biti plat zvona // star. z udarjanjem povzročati, da glasbilo oddaja glasove; igrati, tolči: biti na cimbale; biti v boben 6. knjiž., redko širiti se, prihajati od kod: iz zidu bije hlad; pren. iz njegovih besed bije sovraštvo ● kap bije na prag od konca strehe padajo kaplje na prag; knjiž. na koga bije sum kdo je osumljen; vznes. zdaj bije naša ura zdaj je nastopil ugoden čas za nas, za naše delo; zdaj smo mi na vrsti, da kaj storimo; ekspr. zadnja ura mu bije umira; skrajni čas je, da to stori; ekspr. njegovemu tiranstvu bije zadnja ura bliža se konec njegovega tiranstva; vznes. zdaj bije ura ločitve zdaj se moramo ločiti; iron. saj vemo, koliko je ura bila kakšen je položaj; star. tuja vrata ga bodo bila po petah ne bo imel svojega doma; ekspr. kaj ga pa biješ kaj počenjaš neumnosti; biti (si) takt s palico dajati (si) takt; raba peša otroci bijejo žogo igrajo nogomet; rumena barva hiše bije v oči neprijetno učinkuje; njegovo vedenje bije v oči je zelo opazno; star. srce mu za drugo bije ljubi drugoetn. kozo biti otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; rihtarja biti družabna igra, pri kateri eden od igralcev ugiba, kdo ga je udaril po zadnjici bíti se 1. udeleževati se oboroženega spopada, boja: biti se za svobodo; biti se do zadnje kaplje krvi, do zadnjega; biti se na življenje in smrt; pren. novo se bije s starim // knjiž. dvobojevati se: zaradi žalitve se je bil z njim; star. biti se na sablje 2. zelo si prizadevati za kaj: bili so se za delavske pravice 3. biti v nasprotju s čim: tako ravnanje bi se bilo z njegovimi nazori / barve se bijejo med seboj bijóč -a -e: stopala je, bijoč s palico ob tla; bijoča ura; burno bijoče srce; v oči bijoča neumnost bít -a -o nar.: hiša iz bite ilovice zbite, steptane; deca je večkrat »bita ko sita« (I. Potrč) tepena
  21.      blagovéstje  -a s (ẹ̑) knjiž., redko blagovest: blagovestje resnice in ljubezni / oznanjati poganom blagovestje
  22.      bodèč  -éča -e prid. ( ẹ́) ki bode, zbada: bodeč trn; kamenje je ostro in bodeče / zanemarjena in bodeča brada / bodeča bolečina; pren. njegov bodeči humor; gledal ga je z bodečimi očmi // ki ima bodice, trne: ograja iz bodeče žice; bodeče grmovje ♦ bot. bodeča lobodika zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi poganjki in jagodastimi plodovi, Ruscus aculeatus; bodeča neža bodeča rastlina, katere cveti se v vlažnem vremenu zapirajo, Carlina acaulis
  23.      bohotívka  -e ž () gozd. poganjek, ki zraste iz starega tkiva
  24.      bŕk  -a m () nav. mn. 1. dlaka pod nosom: brki mu že poganjajo; brke briti, česati; brke si striže na krtačko; brke pogladiti, sukati, vihati si; dolgi, povešeni brki / desni, levi brk ∙ brki so se mu povesili užaljen je, potrt; ekspr. oče se je smehljal v brk zadržano, pritajeno; ekspr. v brk kaj povedati komu brez obzirov povedati komu svoje mnenje; ekspr. v brk se mu laže, smeje predrzno, nesramno 2. daljša dlaka nad gobcem živali: mačka miga z brki ◊ vrtn. mačkov brk vrtna rastlina z drobno narezljanimi listi in bledo modrimi cveti; vrtna črnika
  25.      bŕka  -e ž () nav. mn. brk: brke mu že poganjajo; črne, sive brke / brke na gobcu so zelo občutljive

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA