poezíja -e ž (ȋ)
1. lit. literarno ustvarjanje, katerega izrazna oblika je pesem, pesništvo: brati, pisati poezijo; zgodovina poezije; poezija in proza
// pesniška dela, pesmi: za poezijo značilni izrazi; pripraviti izbor poezije sodobnih pesnikov / avantgardna, ljubezenska poezija; izvirna in prevodna poezija / poezija med obema vojnama / ponatis Prešernovih Poezij
2. knjiž., nav. ekspr. čustvenost, lepota: v tem delu je veliko poezije; šepetal ji je besede, polne poezije / poezija zimske pokrajine
● ekspr. poslušati njen glas je prava poezija je zelo prijetno; je užitek; ekspr. on je čisto brez poezije resen, zadržan, tog; publ. pesnik je vstopil v poezijo v času med obema vojnama začel pesniti, se uveljavil kot pesnik
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
poezíja -e ž, pojm. (ȋ) ustvarjati ~o; ~ moderne pesništvo; neobč. V tem delu je veliko ~e čustvenosti; poud.: biti brez ~e |resen, zadržan, tog|; poslušati njen glas je prava ~ |je zelo prijetno, je užitek|; skup. ~ sodobnih pesnikov pesniška dela, pesmi
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
poezȋja -e ž
Pleteršnik
Število zadetkov: 5
Dostopnost