Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

pošta (4.253)



  1.      póšta  -e ž (ọ̑) 1. podjetje, ki opravlja prenos, posredovanje pisanih sporočil, paketov, denarnih nakazil: pošta je v sosednji stavbi; pošta posluje do devetih; označba pošte na žigu / carinska pošta / pošto Razdrto so priključili pošti Hruševje / poslati po pošti // poslopje, prostori tega podjetja: nesti, oddati pismo na pošto; srečala sta se na pošti / paketni oddelek na pošti 2. kar se pošlje, prejme po pošti: prišla je pošta; dobiva veliko pošte; odposlati, odpraviti, raznesti pošto; odpreti, prebrati, pregledati pošto / vso pošto naslavlja na očeta; ali je kaj pošte zame; že dolgo ni dobil pošte od domačih / diplomatska pošta ki je carina ne pregleduje; jutranja, večerna pošta; poslati pismo z letalsko pošto; uradna pošta // pog. sporočilo: pošto imam zate; prenašal je pošto partizanom / prejeli smo pošto, da je tam sneg / dati, poslati pošto po kom sporočitiekspr. pošte prenašati pripovedovati zaupane, zaupne stvari o kom; odgovoriti z obratno pošto s prvo pošto, s katero se lahko odgovor odpošlje pošiljatelju; pismo je obležalo na pošti ni bilo dostavljeno; potovati s pošto nekdaj s poštno kočijo; kurirčkova pošta prireditev, pri kateri se prenašajo čestitke pionirjev Slovenije Titu za rojstni danptt avtomobilska pošta ki posluje v avtomobilu; cevna pošta naprava za dostavljanje pošiljk po cevi s stisnjenim zrakom; naslovna pošta ki odda pošiljko določenemu prejemniku; potujoča pošta ki posluje v posebnem vozilu, navadno v vagonu; sprejemna pošta; voj. vojaška pošta šifriran naslov vojaške organizacijske enote; vojna vojaška pošta v vojnih razmerah posebej organizirana vojaška pošta
  2.      postája  -e ž () 1. kraj, prostor, kjer se zaradi vstopanja, izstopanja potnikov ustavljajo javna prevozna sredstva: na postaji je čakalo veliko potnikov; izstopili bomo na naslednji, prvi postaji; vmesne postaje; ta vlak ustavlja na vseh postajah; začetna in končna postaja / avtobusna, metrojska, tramvajska postaja; spodnja, zgornja postaja žičnice // v zvezi železniška postaja osrednja stavba in njej pripadajoči objekti in naprave, ob katerih se ustavljajo vlaki: srečala sta se pred železniško postajo; graditi novo železniško postajo / biti v službi na železniški postaji / šef postaje // kraj, prostor, kjer je taka zgradba: mesto ima štiri železniške postaje; iskati železniško postajo; vlak je zapeljal v postajo / potniška, tovorna postaja 2. nav. ekspr. kraj, prostor, kjer se kdo za krajši čas ustavi, zadrži: Pariz je bila le vmesna postaja na poti v London / v gostilni je bila njihova prva postaja // pog. krajši postanek: delal je postaje 3. s prilastkom organizacijska enota negospodarske organizacije a) ki zunaj sedeža te organizacije opravlja njeno dejavnost v zmanjšanem obsegu: vodja lekarniške postaje; veterinarska, zdravstvena postaja / postaja milice organ, ki opravlja zadeve javne varnosti v občini; postaja prometne milice enota uprave javne varnosti, ki nadzoruje in ureja cestni promet b) ki opravlja določeno dejavnost te organizacije: meteorološka postaja; nezgodna postaja; obveščevalna postaja gorske reševalne službe; poklicati reševalno postajo; postaja za transfuzijo krvi // kraj, prostor, kjer se opravlja kaka dejavnost sploh: oskrbovalna postaja; nekdaj preprežna postaja / karantenska postaja v orientalskem okolju prostor, stavba, kjer morajo ostati popotniki ali ladje zaradi karantene 4. naprave, ki omogočajo kako dejavnost: na otoku so postavili prisluškovalno postajo; oddajna, sprejemna postaja; radarska postaja / signal ljubljanske radijske postaje; televizijska postaja / poiskati določeno postajo poiskati valovno dolžino določenega (radijskega) oddajnika / vesoljska postaja naprava v vesolju za pristajanje in oskrbovanje vesoljskih ladij 5. nav. ekspr. kraj, kjer je kdo določen čas živel: Jesenice so ena od postaj njegovega življenja / naštel je postaje svoje službe // čas, doba v življenju, razvoju česa: najvažnejše postaje njegovega življenja / to je zadnja postaja njenih ljubezenskih zgodb ● ekspr. prehodili so vse postaje na svoji trnovi poti veliko so pretrpeli; ekspr. tehniška šola ne bo tvoja zadnja postaja šolanja ne boš končal s tehniško šoloelektr. napajalna transformatorska postaja; razdelilna, relejna postaja; mont. pogonska postaja prostor, mesto s pogonsko napravo pri neskončnem traku; rel. postaja križevega pota vsaka od slik križevega pota; urb. čelna postaja; žel. namembna, odhodna postaja
  3.      postajáč  -a m (á) knjiž. postopač: postajači in lenuhi
  4.      postajalíšče  -a s (í) kraj, prostor za ustavljanje javnih prevoznih sredstev: urediti postajališče za avtobus, taksi; postajališča in izogibališča / avtobusno, tramvajsko, trolejbusno postajališče ♦ žel. manjša postaja brez šefa postaje, kjer se ustavljajo samo osebni vlaki
  5.      postájanje  -a s (ā) glagolnik od postajati2: postajanje pred hišo / težko je gledati njegovo postajanje brez dela
  6.      postájati 1 -am nedov. (ā) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopa a) s pregibno besedo: postajati grd, lačen, nemiren, star; postajal je popularen, slaven; postajal je zdaj bled, zdaj rdeč prebledeval je in zardeval / njun zakon je postajal neznosen; to vprašanje postaja vse bolj pereče, pomembno; listje postaja uvelo vene; njuno veselje je postajalo vedno večje / postaja čudak, domišljavec / s pogovori sta si postajala bližja; postaja ji domač, ljub; postajali so pozorni nanj b) z nepregibno besedo: čutil je, da postaja odveč; postajala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postajalo ji je dolgčas; začelo ji je postajati neprijetno, slabo; postaja ga sram, strah; postaja mi žal, da sem šel na pot; brezoseb.: proti jutru postaja hladno; postajalo je jasno, očitno, da tako ne bo šlo več naprej; mraz postaja
  7.      postájati 2 -am nedov. (ā) večkrat krajši čas stati: ljudje so postajali pred hišami / živina je postajala na dvoriščih / avtomobil je postajal pred ovirami se ustavljal // nav. ekspr. lenariti: nikoli ni postajal / postajati brez dela
  8.      postájen  -jna -o prid. () nanašajoč se na postajo: stati na postajni ploščadi / postajna čakalnica, ura / postajno poslopje
  9.      postajenačêlnik  -a m () šef postaje: postajenačelnik in prometnik
  10.      postájica  -e ž () ekspr. manjšalnica od postaja: izstopil je na svoji postajici / avtobusna, železniška postajica
  11.      postamènt  -ênta m ( é) arhit., um. podstavek: antični postament; kip, spomenik z marmornatim postamentom
  12.      postán  -a -o prid. (á) ki zaradi krajšega ali daljšega stanja, mirovanja izgubi svežost, kakovost: postan krompir; močnik ni dober, če je postan; postana jed, voda; kosilo bo postano / v sobi je bil težek, postan zrak; pren., ekspr. v takih razmerah postane človek postan in plesniv; postano življenje; prim. postati
  13.      postánek 1 -nka m () krajša prekinitev vožnje, navadno zaradi vstopanja, izstopanja potnikov: postanek ni bil potreben; voziti brez postankov; kratek, petminutni postanek; redni, vmesni, zadnji postanek / na tej postaji brzovlak nima postanka se ne ustavlja / postankov pred gostilno so že vajeni // čas te prekinitve: skrajšati postanek; med postankom so si ogledali krajevno znamenitost
  14.      postánek 2 -nka m () zastar. nastanek: proučevati postanek slovenskih mest / pred postankom življenja
  15.      postáranost  -i ž () stanje postaranega človeka: postaranost se mu zelo pozna; prezgodnja postaranost
  16.      postárati  -am dov. () narediti, da dobi kdo star, starejši videz: bolezen ga je zelo postarala; dolgi lasje žensko postarajo; skrbi so ga postarale / umetno postarati les postárati se 1. postati po videzu starejši: nič se ni postarala v teh letih; hitro, zelo se postarati 2. postati star: ko se je postaral, je pogosto mislil na mladost postáran -a -o: zgodaj postaran človek; postaran obraz
  17.      postáren  tudi póstaren -rna -o prid. (ā; ọ́) knjiž. ki ima razmeroma precej let; starejši: postaren mož; postarna ženica / postaren obraz starikav
  18.      postaríniti  -im dov.) star. arhaizirati: postariniti jezik
  19.      postát  -i ž () nar. 1. vrsta (delavcev na polju, v vinogradu): široka postat plevic / rezači so se razvrstili v postati // del njive, vinograda, kolikor ga obdela en delavec od enega konca do drugega: dolga, široka postat pšenice / dobila je postat vinograda; njiva je široka le nekaj postati 2. del njive med dvema razoroma; ogon: vzdolž postati je zasajeno grmičje
  20.      postáti  -stánem dov.) z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža, da lastnost ali stanje osebka nastopi a) s pregibno besedo: postati domišljav, grd, lačen, nemiren, pijan, razigran, žalosten; postati polnoleten, popularen, slaven; nenadoma je postal bled, jezen je prebledel, se ujezil / gneča postane hujša; država je postala neodvisna, samostojna; podjetje je postalo nerentabilno; problem postane zelo pereč; stvar je postala vprašljiva; po gnojenju je listje postalo temno zeleno / postal je bogataš, poštenjak, samotar; iz dečka je postal lep fant; postal je dober strelec / postala sta prijatelja, zaveznika; po tem pogovoru sta si postala bližja, domača; postali so pozorni nanj / posestvo je postalo last drugega; tako ravnanje je postalo njegova navada; postati ovira za kaj b) z nepregibno besedo: čutil je, da je postal odveč; obleka ji je postala prav; postala mu je všeč / s smiselnim osebkom: postalo mu je dolgčas; postalo ji je neprijetno, slabo; postalo ga je groza, strah; postalo ju je sram; žal mu ga je postalo; brezoseb.: zvečer postane hladno; postalo je jasno, očitno, kako je z njo; postalo je mraz; zunaj je postalo temno kot v rogu ∙ bibl. beseda je meso postala kar je bilo govorjeno, se je uresničilo; zamisel je postala dejstvo se je uresničila; že tretjič je postal oče dobil je tretjega otroka; knjiž., ekspr. postala je lahek plen spretnega goljufa brez težav, hitro jo je ogoljufal; ekspr. postal je tarča njihovih napadov začeli so ga zelo napadati; zastar. spet je postal strašen molk nastal // izraža dosego a) določenega poklica: postal je krojač; rada bi postala zdravnica / sam ne ve, kaj bi hotel postati b) določenega položaja, funkcije: postal je general, ravnatelj / postal je član društva; postal je tabornik član taborniške organizacije
  21.      postáti  -stojím dov., postój postójte; postál; nam. postàt in postát (á í) krajši čas stati: postal je in se naslonil na zid; toliko časa je postal, da so šli drugi mimo; postati na pragu, pred vrati, v temi; malo, nekaj trenutkov postati / mimogrede je postal pri njej se ustavil; po dveurni hoji so nekoliko postali počivali; prim. postan
  22.      postáva 1 -e ž () navadno s prilastkom 1. človeško telo glede na zunanji videz, zlasti rast, mere: dekle z deško postavo; kljub porodom ima še lepo postavo; popraviti pomanjkljivosti postave z ustreznim krojem; kakor hrast močna postava / spoznati koga po postavi / ekspr. krepka postava se je prerinila skozi vrata človek krepke postave / z oslabljenim pomenom biti majhne, suhe, visoke, vitke postave majhen, suh, visok, vitek // neznano, nejasno vidno živo bitje, navadno človek: neka postava je ležala v parku; iz megle so se prikazale opotekajoče se postave 2. knjiž. oseba kot literarna, dramska upodobitev; lik: igralec je ustvaril prepričljivo postavo vaškega veljaka; žena mu je bila vzor za mnoge ženske postave v romanu / on je ena izmed najbolj znanih postav našega kulturnega življenja oseba, osebnost 3. šport. moštvo, del moštva pri določenem tekmovanju: trener je določil postavo šele dan pred tekmovanjem; moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi ● ekspr. bela postava stoji ob postelji smrt; iron. vitez žalostne postave kdor zaradi svojega vedenja, videza vzbuja usmiljenje, sočutje
  23.      postáva 2 -e ž () star. predpis, zakon: kršiti, obiti postavo / nenapisane postave tovarištva / cerkvene postave; držati se lovskih postav in običajev ∙ ekspr. mož, oko postave miličnik, policist
  24.      postaváč  -a m (á) nav. ekspr. kdor (rad) postava: postavač in delomrznež
  25.      postávanje  -a s (ā) glagolnik od postavati: navadil se je postavanja

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA