Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
Celotno geslo Hipolit
počutiti glagol

PRIMERJAJ: počutejoč, počuten

Vorenc
počutiti dov., F10, conscius sum mihi huius rei, jeſt veim, ṡnám, pozhutim ſam na ſebi, ẛa tó reizh; dedolere, tá pervi beteṡh vezh ne pozhutiti; discruciari, hudú martran biti, velike britkuſti pozhutiti, enimu britku biti; dispas, sive situla, kazhiza taku maihina de ſe ne vidi, kadar ſe na nîo ſtopi, takú ſtrupovita, de eden poprei vmerje, kakòr ſtrup pozhuti, ne pozhuti obene ṡhaloſti, niti bolezhine; percipere, ṡapopaſti, prejeti, pozhutiti, ṡaſtopiti, ſposnati; praesentire, prasentiscere, obzhutiti, pomeiniti, pozhutiti; sapor, -oris, ṡhmáh, kateri ſe pozhuti per pokuſhanîu, ali per jeidi; sensibilis, -le, pozhuteozhi, kar ſe lahku pozhuti; sentire, pozhutiti, obzhutiti, zhuti: ſe hudu zhutim
Svetokriški
počutiti -im dov. občutiti: Srezhna ſtutauſhenkrat je taiſta dusha, katera na semli doseshe gnado pozhutit nedol. v' ſuojm ſerzu eno ſamo droftino ſlatkusti Nebeske ǀ Takorshno shaloſt pozhutim 1. ed. de nimam pozhitka ni po dnevi, ni po nozhi ǀ veliko shaloſt pozhutem 1. ed., kadar ſpomnim, de karsheniki taku majhinu Nebesku Krajleſtvu shtimaio ǀ sdaj tudi Boga nevidim, vener obene martre nepozhutim +1. ed. ǀ v'tvojm ſerzi to shaloſt pozhutish 2. ed. ǀ pozhuti 3. ed. de eden ga je naſaj ulekal, on vener je hotel na prej pojti ǀ Kakor ena Amma, katera pozhuti 3. ed. polne ſvoje perſy mleka ǀ prezej puzhuti 3. ed. eno veliko bolezhino ǀ sdaj zhlovek obene martre nepozhuti +3. ed. ǀ prezej farbo ſgubimo teshave pozhutimo 1. mn. ǀ tuliKain shtrajfing Boshjh pozhutite 2. mn. ǀ ludje vidio, inu pozhutio 3. mn. shibo te boshie shtrajfinge ǀ pres vſiga pozhitka veliko, shalost, inu martro pozkutio 3. mn. ǀ nepozhutio +3. mn. obene slatkoſti v'boshy shlushbi ǀ po obhajli vſvojh uſtah takuſhno ſlatkust je pozhutil del. ed. m, de od ſlatkusti dusha od teleſsa ſe je hotela lozhit ǀ vſe ſvoje britKe martre pred ozhmy je vidil, inu vshe v'ſvoym ſerzi pozhutilj del. ed. m ǀ de bi grenkust te velike martre nepozhutil +del. ed. m, ga kushne ǀ kaj s' eno nesrezheno britkoſt bo pozhutila del. ed. ž ena greshna dusha ǀ Garlu bo tudi pozhutilu del. ed. s eno nesrezheno Boshjo ſlatkuſt ǀ Moj Bug kaj s' eno shaloſt ſta pozhutila del. dv. m ǀ prezej lakoto ſo pozhutili del. mn. m ǀ Iogry tudi ſo en takushen velik nebeſhki troſht pozhutily del. mn. m počutiti se počutiti se: peteln kadar hudu ſe pozhuti 3. ed., ene gvishne sheliszha poſna, lete jej, inu osdravi ǀ kaku ſe pozhutite 2. mn. ǀ oblubi de ſe hozhe ſpovedat kakor hitru se bò bulshi pozhutil del. ed. m
Celotno geslo Megiser
počutiti dvovidski glagol
Besedje16
počutiti glag. dvovid. ♦ P: 34 (TC 1550, TC 1555, TE 1555, TM 1555, TT 1557, TKo 1557, TR 1558, TL 1561, TAr 1562, TO 1564, TPs 1566, KPo 1567, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DPr 1580, DC 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, BH 1584, DAg 1585, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Kostelski
počutiti ► pȯˈčüːtėt -ėn dov.
SSKJ²
počutíti se in počútiti se -im se nedov. (ī ú)
1. imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju: počutili so se dovolj močne, da so nadaljevali pot; zmerom bolj se počuti žensko; počutiti se osamljenega; počutiti se zdravega
2. imeti, šteti se za kaj: počutiti se aristokrata; počutiti se zmagovalca / počutiti se mladega; počutiti se enakopravnega
3. s prislovnim določilom izraža, da osebek glede na okoliščine doživlja stanje, kot ga nakazuje določilo: v topli sobi so se dobro počutili; počutiti se domače, prijetno; nelagodno se počutiti; počutil se je kot preganjana žival / pri vas se dobro počuti se mu zdi prijetno, domače; počutite se kakor doma kar se da sproščeno, udobno / kot vljudnostna fraza kako se počutite
● počutiti se kot pes v cerkvi odveč, nezaželen; počutiti se kot riba na suhem neugodno, slabo, v vodi ugodno, prijetno
Pravopis
počutíti se in počútiti se -im se dov.; drugo gl. čutiti (í/ȋ/ú ú) ~ ~ domače; počutiti se koga ~ ~ tujca v domovini; počutiti se kakšnega ~ ~ zdravega
Celotno geslo Sinonimni
počutíti se in počútiti se -im se nedov.
imeti določeno osebno mnenje o svojem stanju, položaju
SINONIMI:
Celotno geslo Vezljivostni G
počutíti se in počútiti se -im se nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaznavati se, dojemati se kot koga/kaj / kakšnega/kakšno
V lastni hiši se je počutil tujca / kot tujec.
2.
kdo/kaj imeti se za koga/kaj / kakšnega/kakšno
Počuti se aristokrata.
3.
kdo/kaj imeti se
Počuti se /dobro/slabo/nelagodno/.
Celotno geslo Frazemi
počútiti se Frazemi s sestavino počútiti se:
dôbro se počútiti v svôji kóži, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se nàjbólje v svôji kóži, počútiti se kot bóg, počútiti se kot dón Kihót, počútiti se kot králj, počútiti se kot máli bóg, počútiti se kot ríba na súhem, počútiti se kot ríba v vôdi, počútiti se kot v devêtih nebésih, počútiti se kot v nebésih, počútiti se kot v ráju, počútiti se kot v sánjah, počútiti se [kot] v sêdmih nebésih
Celotno geslo Pregovori
počutiti se je sestavina izrazov
Star si toliko, kolikor se počutiš
Celotno geslo Etimološki
počutīti se1 počútim se nedov.
Celotno geslo Etimološki
počútiti se2 – glej čutīti
Besedje16
počutiti se glag. dvovid. ♦ P: 2 (JPo 1578, TPo 1595)
Število zadetkov: 16