počénjati -am nedov. (ẹ̑) nav. ekspr.
1. opravljati, izvrševati kako delo ali aktivnost sploh; delati: vsi nekaj počenjajo, samo on sedi brez dela; zjutraj raznaša časopise, to počenja vsak dan / kaj počenja v sobi tako dolgo / počenjati neumnosti, otročarije; počenjal je take stvari, da so ga izključili iz šole
2. povzročati komu zlasti kaj neprijetnega: z njimi so počenjali, kar so hoteli; kaj počenjaš z živino, da je vsa izmučena
Zadetki iskanja
SSKJ²
Pravopis
počénjati -am nedov. -ajóč; -an -ana; počénjanje (ẹ̑) poud. kaj ~ neumnosti |delati|; poud. počenjati kaj z/s kom/čim ~ hude stvari z otroki |delati|
Celotno geslo
Sinonimni
Celotno geslo
Etimološki
počẹ̑njati – glej počẹ́ti
Pleteršnik
počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
Celotno geslo
Pohlin
Celotno geslo
Hipolit
počenjati glagol
Celotno geslo
Kostelski
Število zadetkov: 8
Dostopnost